Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ljudje odzive na grožnje osvojimo tako skozi lastne izkušnje (preko klasičnega pogojevanja) kot tudi z opazovanjem drugih (preko socialnega učenja). Obe vrsti učenja v določeni meri aktivirata podobne možganske sisteme. Vendar za njuno preučevanje fMR-študije pogosto uporabljajo le grožnjo bolečine in zanemarjajo primerjavo te z drugimi grožnjami. Vprašanje glede razlik med vrstami groženj, še posebej v kontekstu socialnega učenja, tako ostaja neraziskano. Namen pričujočega magistrskega dela je bil nasloviti to vrzel v literaturi ter preučiti razlike in podobnosti med grožnjo napada agresivnega človeka in grožnjo bolečine pri socialnem učenju in klasičnem pogojevanju. Dodatno smo želeli raziskati morebitno povezanost med afektivno empatijo in socialnim učenjem z grožnjami. Analizirali smo predhodno zbrane fMR-podatke 39 udeleženk (povprečna starost 23,6 leta) iz študije, v kateri so bile udeleženke med fMR izpostavljene klasičnemu pogojevanju in socialnemu učenju z različnimi grožnjami. Z analizo na ravni celotnih možganov smo ugotovili, da se socialno učenje z grožnjo bolečine in grožnjo napada agresivnega človeka povezuje z aktivacijo omrežja za učenje odzivov na grožnje in omrežja za opazovanje dejanj ter da prihaja do razlik v možganskih aktivacijah med socialnim učenjem in klasičnim pogojevanjem za posamezno vrsto grožnje. Prav tako smo odkrili razlike v nevrobioloških temeljih obeh groženj pri socialnem učenju v primerjavi s klasičnim pogojevanjem. Pri tem je grožnja napada agresivnega človeka kazala na višjo aktivacijo v regijah omrežja za učenje odzivov na grožnje, omrežja za opazovanje dejanj ter regijah, ki podpirajo višje vidno procesiranje. Prekrivanja v aktivacijah med obema grožnjama pri socialnem učenju (v primerjavi s klasičnim pogojevanjem) nismo našli, kot tudi povezave z afektivno empatijo, kar smo pripisali razlikam v statističnih analizah v primerjavi s preteklimi študijami. Naše ugotovitve deloma podpirajo preteklo literaturo ter prispevajo k razširitvi področja.
Ključne besede: grožnje, klasično pogojevanje, socialno učenje, afektivna empatija, fMR
Objavljeno v DKUM: 15.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (3,88 MB)

Opis: Sodobno varnostno okolje je nepredvidljivo in hitro spremenljivo. Zanj sta značilna tako nestabilnost kot multiplikatorski učinek groženj. Za 21. stoletje lahko trdimo, da ga zaznamuje koncept globalne krize, ki se manifestira zdaj na enem, zdaj na drugem področju, karakterizira pa jo izrazita kompleksnost. Gospodarska in finančna kriza, energetska kriza, zdravstveno-epidemiološka kriza, velike naravne in druge nesreče, vojne in vojaški spopadi, ekstremizem, terorizem, organizirana kriminaliteta, množične nezakonite migracije in druge notranjevarnostne ter kibernetske grožnje vedno znova postavljajo varnostne sisteme držav na preizkušnjo. Ti se morajo ves čas prilagajati tako v smislu pravočasne identifikacije ključnih vrst in virov ogrožanja kot tudi glede strategij za soočanje z njimi. Poleg tega se morajo znati odzivati na konkretne sistemske prilagoditve na področju kadrovskih, materialnih, tehnično-tehnoloških, finančnih in drugih resursov. Slovenija in Madžarska sta članici Evropske unije in zveze NATO ter uživata stabilno varnostno situacijo. Na področju notranje varnosti, ki je predmet magistrskega dela, nacionalnovarnostni strategiji Slovenije in Madžarske definirata pester nabor groženj, pri čemer prednjačijo nezakonite migracije, ekstremizem, organizirana kriminaliteta ter naravne nesreče. Sistema notranje varnosti obeh držav se na grožnje zaenkrat odzivata uspešno. Čeprav trenutno ni potrebe po večjih sistemskih spremembah, so določene izboljšave potrebne in možne. Organizacije za zagotavljanje notranje varnosti potrebujejo dejansko avtonomijo in profesionalizacijo bolj kot drastične reforme. Pomembna je okrepitev integracije policije in državnega tožilstva pri pregonu kaznivih dejanj, razmisliti pa je treba tudi o vzajemnem sodelovanju javnega in zasebnega sektorja, kar bi obenem pripomoglo tudi pri reševanju problema kadrovske podhranjenosti sistema notranje varnosti. Postopna implementacija ustreznih sprememb je ključnega pomena za učinkovito delovanje varnostnih sistemov v boju s sodobnimi grožnjami. Nenazadnje so ravno spremembe edina stalnica našega vsakdana.
Ključne besede: sodobne grožnje, sistem notranje varnosti, nacionalnovarnostne strategije, Slovenija, Madžarska, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Grožnje iz sveta informacijske varnosti postajajo vse pogostejši pojav, pri čemer napadalci, z uporabo različnih tipov kibernetskih napadov, poskušajo pridobiti občutljive podatke in finančna sredstva ali povzročiti škodo žrtvam napada. Z namenom učinkovitega zoperstavljanja tovrstnim grožnjam se vzpostavljajo celovite varnostne politike, ki vsebujejo oblikovane smernice in okvirje za zaščito informacijskih sistemov ter z njimi povezane podatke. Zaradi vse hitrejšega razvoja in povečanja kompleksnosti groženj je nujno potrebno posodabljanje varnostnih politik s ciljem proaktivnega prilagajanja novim, naprednejšim grožnjam. V diplomskem delu je bil, s ciljem proaktivnega prilagajanja na sodobne grožnje, opravljen pregled aktualne literature ter dobrih praks iz področja informacijske varnosti. Skladno z literaturo je bila nato izvedena analiza varnostne politike procesa upravljanja incidentov informacijske varnosti, pri čemer se je osredotočalo na študijo primera, z namenom pridobitve konkretnega vpogleda v realno okolje. Po opravljeni analizi so bile odkrite pomanjkljivosti in pripravljene izboljšave, s pomočjo katerih lahko organizacija pripravi še bolj sistematičen pristop k obravnavi incidentov informacijske varnosti. Ugotovitve so pokazale, da je v finančnem svetu velik poudarek na zaščiti pred kibernetskimi grožnjami, katera je tudi regulirana iz strani revizijskih organov. Poleg zagotavljanja skladnosti z regulativnimi zahtevami še vedno obstaja prostor za zagotovitev naprednejše zaščite pred grožnjami, ki pa je odvisen od strateških ciljev organizacije ter finančnih virov, namenjenih za zagotavljanje informacijske varnosti. Te ugotovitve so lahko pomembne za strokovnjake iz področja informacijske varnosti, katerim služijo kot dobre prakse za upravljanje informacijske varnosti.
Ključne besede: informacijska varnost, varnostna politika, kibernetske grožnje, varnost podatkov, upravljanje tveganj, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,00 MB)

Opis: Informacijska varnost je zaščita informacijskih virov, ki jih najdemo v sistemu informacijske tehnologije. Za njeno varnost so ključni trije pogoji: razpoložljivost, celovitost in zaupnost. Ko ti pogoji niso izpolnjeni, prihaja do različnih groženj, kot so manipulacija informacij, izsiljevalska programska oprema, socialni inženiring in mnoge druge. Pred tem se lahko zavarujemo z različnimi tehnikami ali orodji, ki so temu namenjeni. Med nekatere tehnike sodijo avtentikacija, avtorizacija, šifriranje, požarni zid in psevdominizacija. Najboljšo varnost zagotovimo tako, da uporabljamo več različnih tehnik hkrati. Kar se tiče orodij, obstaja več različnih vrst. V diplomski nalogi smo prestavili orodje Splunk, ki se uporablja za iskanje, spremljanje in analizo podatkov iz različnih virov. Za prikaz uporabe podatkov smo uporabili javno dostopne podatke »botsv3«, ki smo vpeljali v Splunk in prikazali na več različnih načinov. V zadnjem delu smo se posvetili raziskavi ozaveščenosti ljudi o informacijski varnosti in njihovem poznanju Splunka. V anketi je sodelovalo 130 anketirancev različnih starostnih skupin, ki so pomagali pri potrditvi oziroma zanikanju naših hipotez, ki smo jih postavili na začetku. Z rezultati smo dve hipotezi potrdili in eno zanikali.
Ključne besede: Splunk, informacijska varnost, podatki, grožnje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,81 MB)

Opis: V današnjem svetu je vse več nove tehnologije, katero uporabljamo vsi, mladi in stari. Za starejšo populacijo je današnja tehnologija ter uporaba pametnih naprav precej nova stvar. Zaradi hitrega razvijanja naprav je pomembno redno izobraževanje ter učenje. Uporaba pametnih naprav se med starejšo populacijo vse bolj povečuje, saj tehnologija izboljšuje kakovost njihovega življenja ter zagotavlja varnost in udobje. Pametne naprave starejšim v domovih za starejše pomagajo, da ostanejo povezani z zunanjim svetom, hitreje prejemajo novice in obvestila, najbolj pomembno pa je, da lahko vsakodnevno komunicirajo s svojo družino in prijatelji. Te naprave lahko tudi pripomorejo k varnosti starejših. Nepravilna uporaba pametnih naprav pa lahko privede do veliko groženj (kot so kibernetski napadi, kraja podatkov, prestrezanje v naprave idr.), za katere nekateri starostniki sploh ne vedo, da obstajajo. Zato je med uporabo pametnih naprav potrebna previdnost. Pomembno pa je tudi, da se starejši pred uporabo pametnih naprav ustrezno poučijo o njihovi uporabnosti in da so naprave preproste za uporabo. V diplomski nalogi smo preučevali kaj so pametne naprave ter katere vrste pametnih naprav obstajajo. Raziskovali smo tudi, katere pametne naprave so sploh na voljo starejši populaciji. V osrednjem delu je bila narejena analiza uporabe pametnih naprav med starejšo populacijo. Naredili smo intervjuje s stanovalci v domovih za starejše. Ugotovili smo, da vprašani uporabljajo zelo malo naprav, katere so jim na voljo. Uporabljajo pa predvsem določene vrste pametnih naprav, kot so pametni telefon, prenosna tablica in pametna televizija. Zanimalo nas je tudi, koga stanovalci prosijo za pomoč v domovih za starejše in koliko se udeležujejo izobraževanj o uporabi pametnih naprav.
Ključne besede: pametne naprave, starejši odrasli, kibernetske grožnje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 453; Prenosov: 69
Celotno besedilo (970,13 KB)