1. Ponovljivost rezultatov ocenjevanja dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov pri prašičih pitancih : magistrsko deloDoroteja Kovše, 2022, magistrsko delo Opis: Grizenje repov pri prašičih je kazalnik slabega počutja živali in neugodnih razmer v reji. Najpogosteje uporabljen preventivni ukrep je krajšanje repov, ki je sicer učinkovit, a za živali invaziven in ne prispeva k odpravi vzrokov grizenja repov. Alternativna pot za preprečevanje grizenja repov je ocena dejavnikov tveganja. Le-to izvajamo s pomočjo specifičnega protokola, ki vključuje podroben popis razmer v reji in meritve/ocene na živalih. Za ustrezno oceno, reprezentativno za daljše časovno obdobje, je pomembno, kdaj in kako pogosto ocenjevanje dejavnikov tveganja izvajamo. Pri večkratnem ocenjevanju je poleg finančne izvedljivosti in točnosti pomembna tudi natančnost oziroma ponovljivost metode. Slednje je bil cilj naše raziskave. V raziskavo je bilo vključenih pet rej prašičev. Vsaka izmed njih je bila ocenjena dvakrat v razmiku sedem do devet mesecev, pri čemer v vmesnem času na nobeni kmetiji ni bilo večjih sprememb in posegov. Ocenjevanje sta vedno izvedla ista dva ocenjevalca hkrati. Ugotovljeno je bilo, da se v različnih rejah pojavljajo številni dejavniki tveganja v raznolikih medsebojnih kombinacijah. Ocena dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov se znotraj posamezne reje med obiskoma ni bistveno razlikovala (dobra ponovljivost). Nekaj razlik med obiskoma je bilo zabeleženih v zvezi s klimatskimi pogoji v hlevu, talno razpoložljivostjo na žival, čistočo ter dostopnostjo materialov in predmetov za zaposlitev ter prisotnostjo bolezni in poškodb pri prašičih. Za omenjene parametre je znano, da so dovzetnejši za rutinske, manjše spremembe v okolju. Tako so omenjene razlike posledica ocenjevanja v različnih sezonah in obdobjih reje (druge živali, spremembe v starosti in masi). Razlog za manjšo ponovljivost ocenjevanja je lahko tudi nizka pojavnost, kar je zlasti pogosto v primeru bolezni. Pri parametrih z nizko stopnjo ponovljivosti je treba v prihodnje razmisliti o prilagoditvi/spremembi meritev in ocen na način, da bodo manj občutljive na zunanje dejavnike in manjše spremembe v okviru rednih rejskih opravil oziroma o spremembi načina vzorčenja. Priporočljivi sta tudi večkratno izvajanje ocenjevanja in usmerjanje pozornosti na dejavnike tveganja, ki se nenehno pojavljajo.
Ključne besede: grizenje repov, prašiči, dejavniki tveganja, ocenjevanje, ponovljivost
Objavljeno v DKUM: 08.12.2022; Ogledov: 602; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (2,32 MB) |
2. Popis in analiza dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov pri prašičih pitancih : magistrsko deloTanja Voga, 2022, magistrsko delo Opis: Grizenje repov je resen problem v sodobni prašičereji, ki nastane kot posledica neustreznih rejskih razmer. Glavni preventivni ukrep je krajšanje repov, ki je sicer precej učinkovito, a za živali invazivno in ne prispeva k odpravi vzrokov grizenja repa. Alternativna pot je ocena dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov in posledično ukrepanje. Cilj raziskave je bil ugotoviti obseg grizenja repov v proučevanih rejah (n = 16) ter v vsaki reji oceniti dejavnike tveganja s pomočjo podrobnega vprašalnika, ki omogoča natančen popis razmer v reji. Skupno smo v raziskavi ocenili 54 boksov in 916 prašičev pitancev. Vsi rejci, z izjemo enega, redijo prašiče s skrajšanimi repi. Vsi rejci imajo kljub krajšanju repov izkušnje s pojavom grizenja repov. Le-ta se v rejah pojavlja v manjšem obsegu; zabeležili smo 12 % boksov, v katerih so bili prašiči izločeni in 4 % boksov, v katerih so bili prašiči zdravljeni zaradi poškodb repov. Raziskava je pokazala, da se v slovenskih rejah pojavljajo številni dejavniki tveganja, še zlasti naslednji: pomanjkljiv nadzor nad klimatskimi razmerami v hlevu (odsotnost merilnih aparatur v 75 %), neustrezna velikost (zlasti proti koncu pitanja, 13 %) in struktura boksa (razporeditev elementov v boksu, 83 %), odsotnost nastila/slame (74 %), uporaba neoptimalnih predmetov za zaposlitev, premalo krmilnih mest (74 %) in napajalnih mest (27 %), neustrezen pretok vode (85 %), neustrezna meljava krme (v 85 %), pomanjkljiv nadzor nad sestavo krme (odsotnost analiz krmnih sestavin, v 54 %). V vseh rejah se pojavlja več različnih dejavnikov hkrati. Za vsako rejo je značilna drugačna kombinacija dejavnikov tveganja. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da so izboljšave v rejah možne, v kolikor se reševanja problematike lotimo individualno. Če bi se rejci zavedali pomanjkljivosti, bi bilo možno marsikatero izmed težav odpraviti brez posebnih naporov in večjih finančnih vložkov.
Ključne besede: prašič, dobro počutje živali, grizenje repov, ocenjevanje, protokol
Objavljeno v DKUM: 06.10.2022; Ogledov: 667; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,16 MB) |
3. Problematika grizenja repov pri prašičih - vidik rejcaNadja Jager, 2021, diplomsko delo Opis: Cilj diplomske naloge je bil ovrednotiti pojavnost in resnost grizenja repov v rejah prašičev v Sloveniji, pridobiti mnenje in izkušnje rejcev o pomembnosti različnih dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov ter ovrednotiti učinkovitost različnih obogatitvenih materialov pri preprečevanju grizenja repov. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 23 rejcev. V slovenskih rejah se z grizenjem repov srečuje približno tri četrtine prašičerejcev. Grizenje repov se večinoma pojavlja v manjšem obsegu (1-5%), v 10% rej pa poročajo o 50-90% poškodovanosti repov. Rejci grizenje repov na splošno smatrajo za manj resen problem. Z namenom preprečevanja tega pojava izvajajo različne preventivne aktivnosti, kot je na primer prilagajanje krme, klime in gostote naselitve ter dodajanje obogatitvenih materialov. Slednje uporablja kar 90% rejcev, najpogosteje verige in žoge. Rejci so večini potencialih dejavnikov tveganja pripisali visoko pomembnost. Kot najpomembnejše so sicer ocenili dejavnike, povezane s kakovostjo zraka, zdravjem živali in genetsko zasnovo, le nekoliko manj pomembne pa dejavnike, povezane s krmljenjem, lastnostmi boksa in obogatitvijo. Med različnimi materiali/predmeti za obogatitev so rejci kot najbolj učinkovite pri preprečevanju grizenja repov ocenili slamo in seno, a teh materialov v svojih rejah večinoma ne uporabljajo. Raziskava je pokazala, da se rejci zavedajo pomena zagotavljanja ustreznega rejskega okolja pri preprečevanju grizenja repov pri prašičih.
Ključne besede: prašič, grizenje repov, ukrepi za preprečevanje, zaposlitveni predmeti/material
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 1185; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,00 MB) |
