1. Stališča in prepričanja študentov zdravstvene nege o cepljenju proti sezonski gripiDoroteja Trdin, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Študenti zdravstvene nege so prihodnost zdravstva; kot bodoči zdravstveni delavci, bi morali z visoko precepljenostjo biti za zgled splošnemu prebivalstvu. Raziskave pa kažejo, da je precepljenost med študenti in med slovenskim prebivalstvom nizka. Namen zaključenega dela je ugotoviti, kako visoka je precepljenost študentov zdravstvene nege proti gripi.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Za pregled stališč in prepričanj študentov zdravstvene nege o cepljenju proti sezonski gripi je bil uporabljen vprašalnik, katerega je izpolnilo 138 študentov zdravstvene nege. Raziskava je potekala v decembru 2020 in v januarju 2021. Podatki so bili statistično analizirani s pomočjo programa SPSS.
Rezultati: Med študenti zdravstvene nege, ki so sodelovali v raziskavi, se jih je cepilo 35 %. Najpogostejši odgovor pri študentih je bil, da so se cepili zato, da so varovali lastno zdravje, drugi najpogostejši odgovor je bil, da jim je bilo ponujeno brezplačno. Najpogostejši razlog za zavračanje cepiva pa je bil, da anketiranci nikoli niso imeli gripe, drugi najpogostejši odgovor pa je strah pred stranskimi učinki.
Zaključki: Omejitve povečanja precepljenosti študentov zdravstvene nege so strah pred stranskimi učinki ter mnenje študentov, da se ne počutijo ogrožene, da bi zboleli z gripo. Precepljenost bi lahko povečali z ukrepi za povišanje precepljenosti.
Ključne besede: Gripa, cepljenje študentov zdravstvene nege, stališča, prepričanja
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 1049; Prenosov: 178
 Celotno besedilo (1,02 MB) |
2. Etiologija virusnih okužb dihal pri oskrbovancih in zaposlenih v domu starejših občanovNina Gorišek Miksić, 2016, doktorsko delo/naloga Opis: S staranjem prebivalstva se veča število oseb s kroničnimi obolenji, upadom mentalnih in motoričnih funkcij ter posledično potrebo po institucionaliziranem varstvu. V Sloveniji prebiva v domovih starejših občanov (DSO) okoli 5% prebivalcev. Zaradi starostnega upada imunskih zmožnosti, pridruženih obolenj in bivalnih posebnosti (bivanja večjega ranljivih števila oseb v skupnih prostorih) predstavljajo okužbe v DSO poseben problem. Okužbe dihal (AOD) so med najpogostejšimi okužbami v DSO, predstavljajo tretjino vseh okužb v DSO, povezane so z največjim številom bolnišničnih obravnav in tudi z najvišjo smrtnostjo. Vodijo lahko v trajni upad fizičnih zmogljivosti starostnikov. Četudi pogostost virusnih AOD s starostjo pada, lahko te potekajo s težjim kliničnim potekom - z znaki akutne okužbe spodnjih dihal (AOSD). Prepoznavanje AOD je lahko pri starostnikih v DSO, zaradi pogosto neznačilne klinične slike, težavno. Poznavanje virusne etiologije in incidence AOD v DSO je pomembno, saj omogoča smiselno na
rtovanje ukrepov za zmanjšanje obolevnosti oskrbovancev.
Bolniki in metode
V 6-mesečno prospektivno raziskavo smo vključili 90 oskrbovancev DSO ter 42 zaposlenih v enem izmed DSO-jev v mariborski regiji. Opazovali smo pojav AOD v obdobju od 5.decembra 2011 do 31. maja 2012 pri oskrbovancih DSO in osebju. AOD smo definirali po McGeer-ovih kriterijih. AOD so dnevno prepoznavale naučene medicinske sestre in potrdila zdravnica ob viziti pri obolelih oskrbovancih. Pridobili smo osnovne podatke, podatke o pridruženih obolenjih ter o cepljenju proti gripi pri vseh sodelujočih v raziskavi. Ob začetku in zaključku raziskave smo vsem sodelujočim odvzeli bris nosnega dela žrela za mikrobiološke preiskave, prav tako tudi ob vsaki epizodi AOD, kjer smo zabeležili tudi klinične simptome in znake obolenja.
V brisu nosnega dela žrela smo s pomočjo molekularne preiskave določili prisotnost genoma virusov gripe A in B, parainfleunce 1-3, rinovirusov, respiratomega sincicijskega virusa, človeškega metapnevmovirusa, koronavirusov, adenovirusov, človeškega bokavirusa in enterovirusov. Prav tako smo v 6 mesečnem obdobju raziskave beležili tedensko število obiskovalcev v sobah sodelujočih oskrbovancev DSO. V statistični analizi smo uporabljali naslednje metode: 6-mesečno incidenčno stopnjo AOD, akutnih okužb zgornjih dihal (AOZD) in AOSD smo podali kot število AOD (oz. AOSD in AOZD) na 1000 oskrbnih dni; kategorične spremenljivke smo primerjali s pomočjo hi-kvadrat testa ali Fisherjevega eksaktnega testa; korelacijo med spremenljivkama smo preučili s pomočjo korelacijskega koeficienta Kendall τ; s pomočjo multivariantne Poissonove analize smo preučili vpliv različnih neodvisnih spremenljivk na incidenčno stopnjo AOD pri posameznem oskrbovancu DSO. Povezanost med številom obiskovalcev pri posameznih oskrbovancih in pojavom AOD pri le-teh smo preučevali s pomočjo Poissonove regresije. Kot statistično značilne smo upoštevali rezultate, pri katerih je bil p < 0,05.
Rezultati
V 6-mesečnem opazovalnem obdobju je bila incidenčna stopnja AOD 3,8/1000 oskrbnih dni pri oskrbovancih in 5,9/1000 oskrbnih pri zaposlenih, razlika je statistično pomembna. Starostniki so pogosteje obolevali z AOSD (73%), kot z AOZD (27%), med tem ko so zaposleni obolevali skoraj izključno za AOZD (97%). S pomočjo multivariantne Poissonove analize smo ugotovili, da nobena od vključenih neodvisnih spremenljivk (starost, cepilni status - cepljenje proti gripi, pomičnost in pridružena kronična obolenja (sladkorna bolezen, srčno-žilna, možgansko-žilna obolenja, kronična pljučna obolenja, demenca) ne vpliva na pojav AOD pri oskrbovancih, z izjemo demence. Dementni bolniki so kar 2,5 krat redkeje obolevali z AOD. Prav tako število obiskovalcev ni vplivalo na pojav AOD pri oskrbovancih. Ugotovili smo korelacijo med tedensko incidenčno stopnjo AOD pri zaposlenih in oskrbovancih. Viruse smo dokazali pri 60,7 % epizod AOD pri oskrbovancih DSO in pri 47,7 % epizod AOD pri zaposlenih. Pri os
Ključne besede: akutna okužba dihal, dom starejših občanov, respiratorni virusi, gripa, incidenčna stopnja
Objavljeno v DKUM: 10.02.2016; Ogledov: 2792; Prenosov: 431
Celotno besedilo (3,15 MB) |
3. Biosecurity for highly pathogenic avian influenza : issues and options2008 Opis: This paper describes in detail the current situation and state of knowledge about biosecurity in relation to H5N1 HPAI, discusses species- and sector-specific issues, proposes possible options for biosecurity in important parts of the domestic poultry and captive bird sector, stresses the importance of situating biosecurity in appropriate economic and culture settings, and makes the case for the role of communication.--Publisher's description.
Ključne besede: ptičja gripa, H5N1, biozaščita
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1104; Prenosov: 50
 Povezava na celotno besedilo |
4. OSINT in nova vakcina proti virusu nove gripe H1N1 : diplomsko deloNejc Podbregar, 2011, diplomsko delo Ključne besede: varnost, nacionalna varnost, pandemije, krizna komunikacija, cepivo, nova gripa, OSINT, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.06.2011; Ogledov: 2468; Prenosov: 236
Celotno besedilo (1011,28 KB) |
5. Epidemiološke in klinične karakteristike gripe in ptičje gripeMetka Šarfer, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja epidemiološke in klinične karakteristike gripe in ptičje gripe. Predstavljena je zgodovina gripe, njeni povzročitelji, patogeneza, pot prenosa okužbe, klinična slika, komplikacije ter možnost preprečevanja in zdravljenja le-te. Posebno poglavje je namenjeno predstavitvi ptičje gripe, ki je v globalnem svetu nevarna virusna bolezen in zahteva koordinirano dejavnost zdravstvenih in drugih organov vseh držav, da jo lahko obvladamo. Predstavljene so značilnosti ptičje gripe, njen povzročitelj in razširjenost bolezni. S pomočjo študija ustrezne literature in pridobljenih podatkov na svetovnem spletu smo predstavili podatke o zdravljenju in problematiki zdravil proti ptičji gripi. Velik del poglavja pa smo namenili preventivnim ukrepom ob morebitnem sumu ali pojavu v Sloveniji in predstavili Nacionalni plan pripravljenosti v primeru pandemije ptičje gripe na področju zdravstva.
V poglavju »Cepljenje in cepiva« smo predstavili aktivno in pasivno imunizacijo, vsakoletno cepljenje proti gripi, stranske učinke cepljenja ter poiskali podatke o razvijanju cepiva proti ptičji gripi.
Posebno poglavje smo namenili vlogi medicinske sestre pri cepljenju proti gripi, saj je ona največkrat tista, ki posreduje pisna in ustna navodila pacientom glede cepljenja in v vsakem posamezniku prebudi občutek odgovornosti za lastno zdravje in za zdravje soljudi.
Ključne besede: gripa, ptičja gripa, simptomi, zdravljenje, načrt pripravljenosti na pandemijo, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 14.07.2009; Ogledov: 3585; Prenosov: 532
Celotno besedilo (1,03 MB) |
