| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DOLOČANJE VSEBNOSTI SUHE SNOVI IN ŽARILNE IZGUBE PRI ODPADKIH
Mateja Ocvirk, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil validacija gravimetrijske metode za določanje suhe snovi in suhega ostanka oziroma vode in validacija gravimetrijske metode za določevanje žarilne izgube odpadka, blata in sedimentov po standardu. Vpeljana je bila gravimetrijska metoda in v skladu s standardi SIST EN 14 346 in SIST EN 15 169 je bila preizkušena meja zaznavnosti, meja določljivosti, natančnost, točnost, pravilnost, merilna negotovost in statistično obdelani podatki obeh metod. Analizirani so bili realni vzorci (odpadki, blato in sedimenti), ki predstavljajo reprezentativne vzorce pri delu na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Dokazano je da, sta predlagani gravimetrijski metodi primerni, natančni in točni.
Ključne besede: suha snov, žarilna izguba, odpadki, gravimetrija, validacija.
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 2070; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

2.
VALIDACIJA GRAVIMETRIČNE METODE ZA DOLOČANJE TEŽKOHLAPNIH LIPOFILNIH SNOVI V ODPADNIH VODAH
Majda Mekić, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge ja potrditev pravilnosti pri določanju težkohlapnih lipofilnih snovi v odpadnih vodah in izlužkih odpadkov, v koncentracijskem območju med 10 mg/L in 500 mg/L. Za določanje masti in olj lahko uporabljamo gravimetrijsko metodo, ki zajema skupino snovi, ki jih lahko ekstrahiramo z izbranim topilom pri definiranih pogojih dela. Ekstrakt zajame le nepolarno - lipofilno zmes snovi iz vzorca. Določanje težkohlapnih lipofilnih snovi in njihova kvantitativna določitev je osnovana na ekstrakciji z izbranim ekstrakcijskim sredstvom. Po ekstrakciji z odparevanjem topilo odstranimo in s tehtanjem preostanka določimo množino ekstrahiranih snovi, ki predstavljajo težkohlapne lipofilne snovi v vzorcu. V prvem delu diplomske naloge smo vpeljali metodo za laboratorijsko delo, nato pa bomo metodo ovrednotili oziroma izvedli postopek validacije, kjer bomo določili: mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, pravilnost, ponovljivost in obnovljivost na različnih vzorcih odpadnih vod.
Ključne besede: gravimetrija, težkohlapne lipofilne snovi, odpadne vode, izlužki odpadkov, validacija.
Objavljeno: 02.10.2013; Ogledov: 1878; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

3.
Inhibicijske lastnosti medu na jeklu v agresivnem mediju
Rok Špendl, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni izsledki raziskave, v kateri je bil z gravimetrično metodo proučevan vpliv različnih vrst zelenega inhibitorja (kostanjev, cvetlični in akacijev med) na hitrost korozijskih procesov. Poskus je bil izveden na jeklu 1.4301, ki sodi med najpogosteje uporabljena nerjavna jekla, v 17,0 % klorovodikovi kislini (HCl). Raziskava obsega inhibicijski vpliv prej omenjenih vrst medu različnih koncentracij (0,5, 1,0, 1,5 in 2,0 %) ter odvisnost korozijskih procesov od dolžine časovnega intervala izpostavitve. Način priprave je bil za vse vzorce enak. Po opravljenih meritvah je sledila analiza rezultatov. Ta je vključevala izračune na osnovi empirično določenih gravimetričnih podatkov (spremembe mas vzorcev) ter računsko določene vrednosti inhibicijske učinkovitosti in korozijske hitrosti. Opravili smo tudi mikroskopsko analizo površine vzorcev ter izvedli meritve z uporabo spektroskopske metode – infrardeča spektroskopija (FTIR). Na podlagi eksperimentalnega dela je moč zaključiti, da med deluje kot učinkovit zelen inhibitor pri izpostavitvi jekla korozivnemu mediju (17,0 % HCl). Pri različnih vrstah medu je trend učinkovitosti podoben. Že v 0,5 % raztopini medu je bila stopnja inhibicije več kot 50 %, v 2,0 % raztopini medu pa se je vrednost tipično povečala nad 85 %. Pri večini meritev je bila najvišja vrednost inhibicijske učinkovitosti pri določeni koncentraciji medu dosežena pri 8 urni izpostavitvi.
Ključne besede: med, jeklo, korozija, inhibicija, gravimetrija
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 69; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici