| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
The distinguishing chromatic number of Cartesian products of two complete graphs
Janja Jerebic, Sandi Klavžar, 2008

Opis: Označitev grafa ▫$G$▫ je razlikovalna, če jo ohranja le trivialni avtomorfizem grafa ▫$G$▫. Razlikovalno kromatično število grafa ▫$G$▫ je najmanjše naravno število, za katero obstaja razlikovalna označitev grafa, ki je hkrati tudi dobro barvanje. Za vse ▫$k$▫ in ▫$n$▫ je določeno razlikovalno kromatično število kartezičnih produktov ▫$K_kBox K_n$▫. V večini primerov je enako kromatičnemu številu, kar med drugim odgovori na vprašanje Choia, Hartkeja and Kaula, ali obstajajo še kakšni drugi grafi, za katere velja enakost.
Ključne besede: teorija grafov, razlikovalno kromatično število, grafovski avtomorfizem, kartezični produkt grafov, graph theory, distinguishing chromatic number, graph automorphism, Cartesian product of graphs
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 348; Prenosov: 41
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Crossing numbers of Sierpiński-like graphs
Sandi Klavžar, Bojan Mohar, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Obravnavano je prekrižno število grafov Sierpińskega ▫$S(n,k)$▫ in njihovih regularizacij ▫$S^+(n,k)$▫ in ▫$S^{++}(n,k)$▫. Predstavljene so eksplicitne risbe teh grafov, ki so optimalne za ▫$S^+(n,k)$▫ in ▫$S^{++}(n,k)$▫ za vse ▫$n ge 1$▫ in ▫$k ge 1$▫. To sta prvi netrivialni družini grafov "fraktalnega" tipa, za katere je poznano prekrižno število.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, risanje grafov, prekrižno število, grafi Sierpińskega, avtomorfizmi grafov, mathematics, graf theory, graph drawing, crossing number, Sierpiński graphs, graph automorphism
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 399; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Distinguishing labellings of group action on vector spaces and graphs
Sandi Klavžar, Tsai-Lien Wong, Xuding Zhu, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: ▫$Gamma$▫ deluje na množico ▫$X$▫. ▫$k$▫-označitev ▫$X$▫ je preslikava ▫$c: to {1,2,...,k}$▫. Označitev ▫$c$▫ množice ▫$X$▫ je razlikovalna (glede na delovanje ▫$Gamma$▫), če za vsak ▫$g in Gamma$▫, ▫$g ne {mathrm{id}}_X$▫ obstaja element ▫$x in X$▫, tako da je ▫$c(x) ne c(g(x))$▫. Razlikovalno število, ▫$D_Gamma(X)$▫, delovanja ▫$Gamma$▫ na ▫$X$▫, je najmanjši ▫$k$▫, za katerega obstaja ▫$k$▫-označitev, ki je razlikovalna. V tem članku študiramo razlikovalno število linearne grupe ▫$GL_n(K)$▫ nad poljem ▫$K$▫, ki deluje na vektorski prostor ▫$K^n$▫ in razlikovalno število grupe avtomorfizmov Aut▫$(G)$▫ grafa ▫$G$▫, ki deluje na ▫$V(G)$▫. Slednje je poimenovano razlikovalno število grafa ▫$G$▫ in označeno z ▫$D(G)$▫. V članku so določene vrednosti ▫$D_{GL_n(K)}(K^n)$▫ za vsa polja ▫$K$▫ in vsa števila ▫$n$▫. Glede razlikovalnega števila grafov študiramo možne vrednosti razlikovalnega števila grafa glede na njegovo grupo avtomorfizmov, njegovo največjo stopnjo in druge strukturne lastnosti. Dokazano je, da če je ▫$mathrm{Aut}(G) = S_n$▫ in ima vsaka orbita v Aut▫$(G)$▫ velikost manj kot ▫$n choose n$▫, tedaj je ▫$D(G) = lceil n^{1/k} rceil$▫ za neko naravno število ▫$k$▫. Dokazan je izrek Brooks-ovega tipa za razlikovalno število: za vsak graf ▫$G$▫ velja ▫$D(G) le Delta(G)$▫, razen če je ▫$G$▫ polni graf, regularni polni dovodelni graf, ali pa ▫$C_5$▫. Vpeljemo tudi pojem enolično razlikovalnih grafov in proučujemo razlikovalno število nepovezanih grafov.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, razlikovalno število, grupa, splošna linearna grupa, vektorski prostor, graf, avtomorfizem, razlikovalna množica, mathematics, graph theory, distinguishing number, group, general linear group, vector space, graph, graph automorphism, distinguishing set
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 428; Prenosov: 51
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Distinguishing Cartesian powers of graphs
Wilfried Imrich, Sandi Klavžar, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Razlikovalno število ▫$D(G)$▫ grafa je najmanjše celo število ▫$d$▫, za katero obstaja taka ▫$d$▫-označitev točk grafa ▫$G$▫, da je ne ohranja noben avtomorfizem grafa ▫$G$▫. Dokažemo, da je razlikovalno število kvadrata in višjih potenc povezanega grafa ▫$G ne K_2, K_3$▫, glede na kartezični produkt, vedno enako 2. Ta rezultat je močnejši od rezultatov Albertsona [Electron J Combin, 12 (2005), N17] za potence pra-grafov in tudi od rezultatov Klavžarja and Zhuja [European J. Combin, v tisku]. Bolj splošno, dokažemo tudi, da je ▫$(G Box H) = 2$▫, če sta ▫$G$▫ in ▫$H$▫ relativno tuja grafa in je ▫$|H| le |G| < 2^{|H|} - |H|$▫. Pod podobnimi pogoji veljajo sorodni rezultati tudi za potence grafov glede na krepki in direktni produkt grafov.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, razlikovalno število, grafovski avtomorfizem, produkti grafov, mathematics, graph theory, distingushing number, graph automorphism, products of graphs
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 313; Prenosov: 41
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Cartesian powers of graphs can be distinguished by two labels
Sandi Klavžar, Xuding Zhu, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: The distinguishing number ▫$D(G)$▫ of a graph ▫$G$▫ is the least integer ▫$d$▫ such that there is a ▫$d$▫-labeling of the vertices of ▫$G$▫ which is not preserved by any nontrivial automorphism. For a graph ▫$G$▫ let ▫$G^r$▫ be the ▫$r$▫-th power of ▫$G$▫ with respect to the Cartesian product. It is proved that ▫$D(G^r) = 2$▫ for any connected graph ▫$G$▫ with at least 3 vertices and for any ▫$r = 3$▫. This confirms and strengthens a conjecture of Albertson. Other graph products are also considered and a refinement of the Russell and Sundaram motion lemma is proved.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, razlikovalno število, grafovski avtomorfizem, produkti grafov, mathematics, graph theory, distingushing number, graph automorphism, products of graphs
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 321; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

6.
7.
Distinguishing infite graphs
Wilfried Imrich, Sandi Klavžar, Vladimir Ivanovič Trofimov, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Razlikovalno število, ▫$D(G)$▫, grafa ▫$G$▫, je najmanjše kardinalno število ▫$aleph$▫, tako da ▫$G$▫ premore označitev z ▫$aleph$▫ oznakami, ki jo ohranja samo trivialni avtomorfizem. Dokažemo, da je razlikovalno število števnega slučajnega grafa enako dva in da imajo drevesom podobni grafi z ne več kot kontinuum vozlišči razlikovalno število enako dva. Določimo tudi razlikovalno število za mnoge razrede neskončnih kartezičnih produktov. Na primer, ▫$D(Q_n) = 2$▫, kjer je ▫$Q_n$▫ neskončna hiperkocka dimenzije ▫$n$▫.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, razlikovalno število, avtomorfizem, neskončni grafi, slučajni graf, kartezični produkt grafov, kardinalna števila, ordinalna števila, mathematics, graph theory, distinguishing number, automorphism, infinite graphs, random graph, Cartesian product of graphs, ordinal numbers, cardinal numbers
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 234; Prenosov: 15
URL Povezava na celotno besedilo

8.
The distinguishing chromatic number of Cartesian products of two complete graphs
Janja Jerebic, Sandi Klavžar, 2010, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Označitev grafa ▫$G$▫ je razlikovalna, če jo ohranja le trivialni avtomorfizem grafa ▫$G$▫. Razlikovalno kromatično število grafa ▫$G$▫ je najmanjše naravno število, za katero obstaja razlikovalna označitev grafa, ki je hkrati tudi dobro barvanje. Za vse ▫$k$▫ in ▫$n$▫ je določeno razlikovalno kromatično število kartezičnih produktov ▫$K_kBox K_n$▫. V večini primerov je enako kromatičnemu številu, kar med drugim odgovori na vprašanje Choia, Hartkeja and Kaula, ali obstajajo še kakšni drugi grafi, za katere velja enakost.
Ključne besede: teorija grafov, razlikovalno kromatično število, grafovski avtomorfizem, kartezični produkt grafov, graph theory, distinguishing chromatic number, graph automorphism, Cartesian product of graphs
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 303; Prenosov: 50
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Tree-like isometric subgraphs of hypercubes
Boštjan Brešar, Wilfried Imrich, Sandi Klavžar, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: Tree-like isometric subgraphs of hypercubes, or tree-like partial cubes as we call them, are a generalization of median graphs. Just as median graphs they capture numerous properties of trees, but may contain larger classes of graphs that may be easier to recognize than the class of median graphs. We investigate the structure of tree-like partial cubes, characterize them, and provide examples of similarities with trees and median graphs. For instance, we show that the cube graph of tree-like partial cube is dismantlable. This in particular implies that every tree-like partial cube ▫$G$▫ contains a cube that is invariant under every automorphism of ▫$G$▫. We also show that weak retractions preserve tree-like partial cubes, which in turn implies that every contraction of a tree-like partial cube fixes a cube. The paper ends with several Frucht-type results and a list of open problems.
Ključne besede: mathematics, graph theory, Isometric embeddings, partial cubes, expansion procedures, trees, median graphs, graph automorphisms, automorphism groups, dismantlable graphs
Objavljeno: 31.03.2017; Ogledov: 462; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (135,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici