| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 82
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
CELOŠTEVILSKE DOMINACIJSKE INVARIANTE NA GRAFIH
Luka Komovec, 2009, diplomsko delo

Opis: Naj bo Y podmnožica množice celih števil in G = (V,,E) graf. Funkcija, ki vsakemu vozlišču priredi neko vrednost iz množice Y, tako da je seštevek vrednosti v soseščini vsakega vozlišča vsaj 1, se imenuje celoštevilska dominacijska funkcija grafa G. Vrednost celoštevilske dominacijske funkcije v poljubni podmnožici S množice V definiramo kot seštevek vrednosti v vsakem vozlišču iz S. Teža celoštevilske dominacijske funkcije je vrednost funkcije v množici vozlišč V. Poiskati želimo po teži najmanjšo celoštevilsko dominacijsko funkcijo grafa G. V tem delu so predstavljene variacije različnih celoštevilskih dominacij, kot so {k}-dominacija, k-kratna dominacija, predznačena dominacija in minus dominacija, ki jih obravnavamo na razredih grafov kot so poti, cikli, pahljače, kolesa, ponve in trampolini. Podan je algoritem, ki v linearnem času reši problem L-dominacije na strogo tetivnih grafih. Prav tako je podana časovna zahtevnost izračuna naštetih celoštevilskih dominacijskih invariant za razrede dualno tetivnih, dvojno tetivnih in ravninskih grafov. Na koncu je na podoben način predstavljena 2-mavrična dominacija.
Ključne besede: celoštevilska dominacija, k-kratna dominacija, predznačena dominacija, minus dominacija, {k}-dominacija, 2-mavrična dominacija, tetivni grafi, dualno tetivni grafi, dvojno tetivni grafi, strogo tetivni grafi
Objavljeno: 17.06.2009; Ogledov: 1828; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (501,60 KB)

8.
9.
KOMBINATORIKA Z RAČUNALNIŠKIM PROGRAMOM MATHEMATICA
Dalija Jesenek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko nalogo v grobem razdelimo na dva dela. Prvi del, ki obsega drugo in tretje poglavje, je namenjen spoznavanju programskega paketa Mathematica. V drugem poglavju opišemo zgradbo dokumenta (t.i. notebook) in palet, ki so namenjene lažjemu delu s programom. V nadaljevanju sledijo uporaba paketov, pravila sintakse in uvažanje ter izvažanje dokumentov. V tretjem poglavju obravnavamo računanje z osnovnimi matematičnimi operacijami in funkcijami vgrajenimi v paket. Predstavimo tudi temeljno računanje z izrazi, funkcijami, enačbami, matrikami, diferencialnim in integralnim računom. Zraven podamo ukaze in njihove razlage s konkretnimi primeri. V drugem delu (v četrtem in petem poglavju) podrobneje opišemo delo s paketom Combinatorica na področju kombinatorike in teorije grafov. V četrtem poglavju za lažjo obravnavo najprej predstavimo osnove kombinatorike ter ukaze povezane s kombinatoriko. V petem poglavju opišemo osnovne pojme teorije grafov in risanje grafov, katerih imena so že vgrajena v programu Mathematica. Nazadnje spoznamo risanje poljubnega grafa in ukaze za določanje Eulerjevega in Hamiltonovega grafa.
Ključne besede: program Mathematica, kombinatorika, grafi, diplomsko delo
Objavljeno: 11.09.2009; Ogledov: 2555; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici