1. Primerjava institutov priposestvovanja, gradnje čez mejo nepremičnine in vlaganja v tujo nepremičnino v slovenskem in nemškem pravnem reduValentin Justin Tratnik, 2018, diplomsko delo Opis: Nepremičninsko pravo predstavlja del stvarnega prava že vse od razvoja te civilnopravne smeri. Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, kot najpomembnejše stvarne pravice, nam omogoča izvrševanje slednje z vsemi njenimi upravičenji in dolžnostmi.
Instituti priposestvovanje, gradnja čez mejo nepremičnine in vlaganje v tujo nepremičnino vsak zase predstavljajo pomemben del nepremičninskega prava. Vsi trije rešujejo pravne probleme, ki lahko nastanejo z malomarnim, neveščim ali nepravilnim izvrševanjem lastninske pravice. Ob stvarnopravnih učinkih priposestvovanja in vlaganja v tujo nepremičnino se zdijo obligacijskopravni učinki gradnje čez mejo manj pomembni, pa vendar temu ni tako. Skozi primerjavo z nemško pravno ureditvijo sem izpostavil podobnosti in bistvene razlike med vsemi tremi instituti.
Diplomsko delo je razdeljeno na 3 sklope. V prvem se opredelim do ureditve priposestvovanja v slovenskem pravnem redu, ki predstavlja enega izmed temeljnih načinov originarne pridobitve lastninske pravice. Poleg tega tudi predstavim kako je priposestvovanje urejeno v nemškem pravnem redu in ju primerjam. V drugem sklopu predstavim institut gradnje čez mejo nepremičnine, s katerim se sicer ne pridobi lastninske pravice, saj so pridobljene pravice zgolj obligacijsko pravne narave, pa vendar ima značilnosti s katerimi, ga lahko smiselno predstavim poleg priposestvovanja. Tudi tukaj bom primerjal nemško ureditev in predstavil bistvene razlike med njima. Tretji in hkrati zadnji sklop je namenjen institutu vlaganja v tujo nepremično. Ta se prima facie zdi precej neaktualen, pa vendar, pogosto pride do pravnih problemov, ki jih ta institut rešuje. Kot v prva dva, je tudi ta primerjan z nemško ureditvijo. V vseh treh sklopih je predstavljena tudi relevantna sodna praksa iz obeh pravnih sistemov, ki še dodatno ponazori življenjske primere oziroma rešitve le teh.
Ključne besede: stvarno pravo, nepremičninsko pravo, nepremičnina, priposestvovanje, dobra vera, lastniška posest, gradnja čez mejo nepremičnine, superficies solo cedit, zemljiška knjiga, vlaganje v tujo nepremičnino, lastninska pravica
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1716; Prenosov: 242
 Celotno besedilo (401,96 KB) |
2. SODNO UREJANJE MEJE S PREGLEDOM SODNE PRAKSEKarin Kenda, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev sodnega postopka urejanja meje in zajema celovit pregled teorije, s poudarkom in obrazložitvijo na primerih iz sodne prakse. Uvodoma delo opredeljuje tematiko sosedskega prava s kratkim zgodovinskim pregledom urejanja medsosedskih odnosov in predvsem situacije, ko mora konflikt med sosedi reševati sodišče. Poudarek je na enem najbolj tipičnih sosedskopravnih institutov-urejanju meje.
Osrednji del diplomske naloge predstavlja sodni postopek ureditve meje, ki ga delimo na nepravdni in pravdni postopek. Za lažje razumevanje sledi primerjava z upravnim postopkom urejanja meje, ki pa ni procesna predpostavka za vložitev predloga za začetek sodnega postopka. Poudarek je na določilih Stvarnopravnega zakonika, ki imenuje tri temeljne kriterije, na podlagi katerih sodišče odloča v mejnih sporih. Ti kriteriji so: močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena in so temelj odločanja v sodni praksi. Nadalje je v diplomskem delu predstavljena vloga izvedenca geodetske stroke, kako le-ta sodeluje s sodnikom na naroku in zunaj njega ter po opravljenem sodnem postopku o sami označitvi meje v zemljiškem katastru. Postopku evidentiranja, sledi krajša predstavitev zemljiškega katastra s poudarkom na definiciji »urejene meje«, ki je kot taka cilj sodnega urejanja meje. Opisan je tudi institut gradnje čez mejo nepremičnine in problematika, ki se v zvezi s tem pojavlja v praksi. Teoretični del se prepleta s praktičnimi primeri iz sodne prakse, kot sekundarnim virom prava, ki konkretizira in razlaga dejanska stanja sodnega urejanja meje.
Ključne besede: meja, ureditev meje, urejena meja, sodni postopek, pravdni postopek, nepravdni postopek, sosedsko pravo, zemljiški kataster, gradnja čez mejo nepremičnine
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 3439; Prenosov: 538
Celotno besedilo (1,06 MB) |
3. Vertikalna in horizontalna prirast v luči gradnje čez mejo nepremičnine in povečanja vrednosti tuje nepremičnineDiana Šraj, 2016, diplomsko delo Opis: Sedes materiae diplomskega dela je usmerjen v obravnavo stvarnopravnih institutov vertikalne in horizontalne prirasti v luči gradnje čez mejo nepremičnine in povečanja vrednosti tuje nepremičnine.
Stvarnopravni zakonik (SPZ) je s 1. januarjem 2003 uveljavil izjemno pomembno novost za področje nepremičninskega prava, ker je zakonodajalec v določbi 8. člena povzel vsebino klasičnega rimskopravnega načela superficies solo cedit. Postavitev načela povezanosti zemljišča in objekta kot temeljnega načela nove slovenske nepremičninske ureditve je med drugim narekovala uvedbo pravnega dejstva prirasti kot novega načina pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona (ex lege), ker to načelo onemogoča vertikalno delitev stvarnopravnih položajev na isti nepremičnini. V skladu z navedenim je zakonodajalec v določbi 54. člena SPZ, ki v naslovu izrecno uporablja pojem prirast, eksplicitno zapisal, da se lastninska pravica na nepremičnini razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine. Pravkar navedeno akcesijsko pravilo iz 54. člena SPZ se primarno realizira tudi pri gradnji čez mejo nepremičnine in pri povečanju vrednosti tuje nepremičnine.
Vendar so izkušnje iz obdobja veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) spodbudile zakonodajalca, da je v določbah 47. in 48. člena SPZ predvidel še posebno pravno ureditev za ta dva dejanska stanova.
V primerjavi z določbami 48. člena SPZ je obravnava 47. člena SPZ zanimivejša za razpravo, zlasti zaradi tretjega odstavka 47. člena, ker je zakonodajalec v njem predvidel možnost prestavitve meje v graditeljevo korist v sodnem nepravdnem postopku. V tretjem in četrtem odstavku predmetnega člena so tudi določeni kriteriji, na podlagi katerih mora sodišče sprejeti takšno odločitev. Na temelju takšne sodne odločbe o določitvi nove meje zaradi gradnje čez mejo nepremičnine de facto pride do razširitve graditeljeve lastninske pravice v horizontalni smeri. Pravna teorija takšno situacijo poimenuje kot horizontalno prirast, čeprav graditelj ne pridobi lastninske pravice samodejno oziroma na temelju zakona (ex lege). V diplomskem delu pojasnim, da uporaba termina prirast po mojem mnenju ni ustrezna, ker lahko pride do lastninskih premikov v horizontalni smeri le s sodno odločbo (oziroma z upravno odločbo ali s pravnim poslom v primeru izvensodne ureditve nastalega pravnega razmerja).
Za razliko od 47. člena SPZ analiza specialnega zakonskega besedila 48. člena SPZ ni tako atraktivna, ker zakonodajalec v njem ohranja vertikalno enotnost stvarnopravnih položajev na isti nepremičnini oziroma načelo superficies solo cedit. Iz vsebine določb 48. člena SPZ namreč lahko povzamem, da je v ospredju specialna ureditev zastaranja obligacijskopravnih zahtevkov, zato je mogoče zaključiti, da le – te nimajo stvarnopravne, temveč obligacijskopravno naravo.
Glede na to, da je z vidika SPZ tako v primeru gradnje čez mejo nepremičnine kot tudi v primeru povečanja vrednosti tuje nepremičnine v ospredju vprašanje pridobitve lastninske pravice oziroma lastninskih premikov, je začetno poglavje namenjeno pojmu lastninske pravice, njenim omejitvam ter načinom njene pridobitve, vendar zgolj v obsegu, ki je potreben za razumevanje sedes materiae. Le – temu sledi pojasnitev načel, ki »krojijo usodo« tega področja in opredelitev temeljnih pojmov nepremičninske prirasti. Pred samo analizo vertikalne in horizontalne akcesije v luči gradnje čez mejo nepremičnine in povečanja vrednosti tuje nepremičnine je podana še splošna opredelitev pojma prirasti na področju nepremičnin, vključno z navedbo civilnopravnih posledic. Prav tako je osrednja materija podkrepljena z relevantno sodno prakso.
Ključne besede: stvarno pravo, prirast, akcesija, gradnja čez mejo nepremičnine, povečanje vrednosti tuje nepremičnine, povezanost zemljišča in objekta, superficies solo cedit, lastninska pravica, nepremičnina
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 1927; Prenosov: 250
Celotno besedilo (970,18 KB) |
4. PRAVNA UREDITEV MEJNEGA SPORA S POUDARKOM NA SODNI PRAKSILea Zalesnik, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem se najprej osredotočila na opredelitev pojma meje, ki je primaren za razumevanje nadaljnjih poglavij. Kot daljica, ki razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel, jo opredeljuje Zakon o evidentiranju nepremičnin. Pojma obnove in poprave meje sta prav tako pomembna za razumevanje nadaljnje tematike, s tem da Zakon o nepravdnem postopku, postopka obnove meje ne ureja več. Sedaj je v njem urejen postopek označitve meje v naravi. Ena izmed sprememb, z uveljavitvijo Zakona o evidentiranj nepremičnin, je pojem urejene meje. Po prejšnjem Zakonu o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot je bil pojem urejene meje opredeljen kot dokončna meja, ki pa je bila vsebinsko enaka današnjemu institutu urejene meje.
Primarni del diplomskega dela je osredotočen na postopek ureditve meje. Meja se lahko uredi v upravnem ali sodnem postopku. V upravnem postopku se meja uredi po postopku ureditve meje. Postopek izvaja geodetsko podjetje, meja pa se na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljiškem katastru po postopku evidentiranja urejene meje. Elaborat ureditve meje je strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje, katerega izda geodetsko podjetje. V sodnem postopku se meja lahko uredi v pravdnem ali nepravdnem postopku. V nepravdnem postopku je mogoče združiti v postopku več udeležencev. V pravdi pa je ta fokusirana zgolj na dve stranki. Postopek za ureditev meje je pogosto kombinacija izvršilnega in pravdnega postopka, saj prihaja do odločanja in realizacije o sporu. Ko sodišče odloča o meji, svojo odločitev izvede s postavitvijo mejnih znamenj. V Stvarnopravnem zakoniku so določeni kriteriji po katerih odloča sodišče v sodnem postopku. Kriteriji so močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena. Sodišče jih ne more izbirati po poljubnem vrstnem redu, ampak mora pri tem slediti zakonskim določbam.
Na zadnje sem se osredotočila na gradnjo čez mejo nepremičnine. Gre za enega izmed najpomembnejših sosedskopravnih institutov. Diplomsko delo sem želela okrepiti in približati stvarnosti s praktičnimi primeri vzetimi iz sodne prakse.
Ključne besede: meja, ureditev meje, urejena meja, upravni postopek, sodni postopek, gradnja čez mejo nepremičnine
Objavljeno v DKUM: 10.06.2015; Ogledov: 2454; Prenosov: 386
Celotno besedilo (691,19 KB) |
5. SUPERFICIES SOLO CEDIT - POVEZANOST ZEMLJIŠČA IN OBJEKTA V SODNI PRAKSIBlaž Štruc, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je celovito obravnavano stvarnopravno načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit) in njegova aplikacija v zakonskih določbah. V posameznih poglavjih sem se najprej osredinil na teoretične razlage, institutom pa so dodani tudi primeri iz sodne prakse, tako da je jasno razvidno, kako se pravna pravila uporabljajo v sodbah sodišč. Omenjeno načelo pomeni, da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače. Gre za ključno pravilo nepremičninskega prava tako v našem, kot tudi v sorodnih pravnih redih. V zakonu so določene tudi izjeme od načela, katerih se podrobneje dotaknem v posameznih poglavjih. Gre za institute gradnje čez mejo nepremičnine, stavbno pravico in etažno lastnino. Načelo povezanosti zemljišča in objekta je obravnavano tako po sedaj veljavnem Stvarnopravnem zakoniku, kot tudi po prejšnjih predpisih, ki se v praksi še vedno uporabljajo – gre za Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in Občni državljanski zakonik. Veliko sodne prakse je izhajalo in še vedno izhaja ravno iz teh pravnih virov, zato je vključitev in razlaga njunih pravnih pravil o gradnji na tujem svetu, v katerih se odraža načelo superficies solo cedit, nujno potrebna. V diplomskem delu so pojasnjeni tudi temeljni pojmi Stvarnopravnega zakonika, v vsebino katerih poseže vpliv omenjenega načela, gre za pojme stvari, sestavine in nepremičnine. Posebej obravnavam tudi posamezne institute, ki predstavljajo aplikacijo načela povezanosti zemljišča in objekta, poleg že omenjenih izjem gre predvsem za institut povečanja vrednosti nepremičnine in institut prirasti. Zaradi vključitve ureditve po Občnem državljanskem zakoniku in Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, je prikazan tudi razvoj stvarnega prava na območju Republike Slovenije, saj je tako vsebina določb omenjenih predpisov bolj jasna, njihova razlaga in uporaba v sodni praksi pa bolj razumljiva.
Ključne besede: superficies solo cedit, povezanost zemljišča in objekta, nepremičnina, gradnja na tujem svetu, prirast, gradnja čez mejo nepremičnine, povečanje vrednosti nepremičnine, ODZ, ZTLR
Objavljeno v DKUM: 03.11.2014; Ogledov: 5789; Prenosov: 877
Celotno besedilo (840,01 KB) |
