| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Polimerne strukture s spremenljivo porazdelitvijo por : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Nika Marija Murenc, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli pripraviti material s stopenjsko velikostjo por, zato smo si najprej pripravili vzorce, kjer smo kot monomer uporabili trimetilolpropan triakrilat(TMPTA), mu dodali toluen, surfaktant Hypermer B246 (HB246) in fotoiniciator Irgacure 819 (I819). Tej organski fazi smo med mešanjem po kapljicah dodali 80 vol. % vodne faze. Ker nas je zanimala sprememba v velikosti por, smo pripravili vzorce, pri katerih smo dodajali različne deleže topila DMSO in THF (od 1% do 32%). Poleg dodajanja različnih deležev topil, pa smo pripravili tudi vzorce, ki smo jih mešali pri različnih hitrostih. Določili smo velikosti por, ki so se nahajale v območju do 60 µm, ter opazovali porazdelitve v tem območju glede na posamezni vzorec. Z elementno analizo smo dokazali, da se sestava pri posameznih vzorcih ni spremenila. S pomočjo navedenih določitev smo pripravili tri vzorce, ki so imeli dovolj veliko razliko v velikosti por, in s kombiniranjem teh pripravili materiale s stopenjsko poroznostjo. Zaradi dovolj velike viskoznosti HIP emulzij, smo vzorce preprosto prelili enega na drugega, ne da bi pri tem prišlo do mešanja emulzij, kar je omogočilo pripravo vzorcev s spremenljivo porazdelitvijo por.
Ključne besede: HIP emulzije, poliHIPE materiali, poroznost, porozni materiali, gradientni materiali, porozni gradientni materiali
Objavljeno v DKUM: 15.09.2022; Ogledov: 381; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

2.
3.
Razvoj mikrostrukture pri izdelavi gradientnega materiala H13-Cu s tehnologijo LENS
Uroš Artiček, 2014, doktorska disertacija

Opis: Tehnologija LENS predstavlja sodobno dodajalno tehnologijo nanašanja kovinskih materialov. Prikazana je idejna zasnova uporabe visokotehnoloških materialov v orodjih za brizganje umetnih mas ter orodjih za tlačno litje lahkih kovin in njihovih zlitin, izdelanih z omenjeno tehnologijo. V praksi se pogosto zgodi, da pride med strjevanjem do odstopanj dimenzijskih in oblikovnih toleranc izdelka zaradi neenakomerne porazdelitve temperature v orodju ter posledično v izdelku med ohlajanjem. Hkrati pa toplotna prevodnost orodnih jekel omejuje čas ohlajanja ter posledično produktivnost orodij. Obravnavana problematika sinteze zlitine orodnega jekla H13 in bakra v funkcionalno gradientnih materialih s specifično mikrostrukturo in kombinacijo lastnosti predstavlja nove možnosti optimizacije na tem področju. V disertaciji je predstavljen vpliv plastne gradnje in termičnih pogojev tehnologije LENS na razvoj mikrostrukture in posledično na mehanske lastnosti. Za boljše razumevanje zlitinskega sistema smo okarakterizirali referenčne vzorce, izdelane s tehnologijo litja, kjer smo se približali ravnotežnemu strjevanju. Z uporabo različnih analiznih metod smo določili fazne sestave ter vpliv tehnologije na tvorbo razpok in razvoj mikrostrukture v odvisnosti od kemijske sestave in razmer pri strjevanju. Na področju kemijskih sestav, ki so dovzetne za nastanek razpok, smo odkrili mehanizem zalitja razpok, ki je posledica popolnega močenja bakra in temperaturnih razmer pri nanosu novih plasti. Za razumevanje vpliva faznih sestav na mehanske lastnosti zlitin so bili izvedeni natezni preizkusi ter meritve mikrotrdot. Rezultati kažejo možnost uspešne izdelave vzorcev funkcionalno gradientnih materialov H13-Cu s tehnologijo LENS. Pojasnjen je vpliv pogojev strjevanja na razvoj mikrostrukture ter postavljen model razvoja in stabilnosti mikrostrukture v trdnem.
Ključne besede: tehnologija LENS, funkcionalno gradientni materiali, orodno jeklo, baker, mikrostruktura, mehanske lastnosti
Objavljeno v DKUM: 06.08.2014; Ogledov: 2181; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (6,32 MB)

4.
Gradientni materiali : diplomska naloga univerzitetnega študija
Aleš Osrajnik, 2000, diplomsko delo

Ključne besede: gradientni materiali, prašna metalurgija, notranja oksidacija, strojništvo
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 2696; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici