Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zemljiškoknjižno pravo, ki je pomemben del nepremičninskega prava, je sistem norm, ki med drugim ureja tudi zemljiško knjigo. Ta je javna knjiga, v katero se vpisujejo in javno objavljajo pravna dejstva v zvezi z nepremičninami in podatki o pravicah na nepremičninah. Ločimo glavne in pomožne vpise v zemljiško knjigo. Zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje je vrsta glavnega vpisa, s katero se v zemljiško knjigo vpiše pravno dejstvo, ki je pomembno za pravni promet z nepremičnino. Do njenega vpisa pride po tem, ko pristojni gradbeni inšpektor izda odločbo, ki vsebuje tudi inšpekcijski ukrep v povezavi z nedovoljenim objektom. Torej gre za nelegalen, neskladen ali nevaren objekt. Inšpekcijski ukrep in posebne prepovedi iz 93. člena Gradbenega zakona se, kot že omenjeno, zaznamujejo na podlagi odločbe inšpekcijskega organa v javno korist. S tem pride tudi do ustanovitve pravice do prepovedi razpolaganja. Obravnavana zaznamba predstavlja oviro za tiste vpise v zemljiško knjigo, ki temeljijo na razpolagalnem pravnem poslu lastnika o ustanovitvi izvedene stvarne pravice ali o prenosu lastninske pravice, ne predstavlja pa ovire za tiste vpise, katerih temelj ne predstavlja razpolagalni pravni posel lastnika. Ob tem se postavi vprašanje učinka te zaznambe v primeru prisilne prodaje nedovoljenega objekta v stečajnem postopku. Ker pri prisilni prodaji nedovoljenega objekta v postopku stečaja lastnik takšnega objekta nima namena razpolagati z zadevno nepremičnino, posledično ne gre za pravni promet in tudi zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje ne predstavlja ovire za samo prisilno prodajo in kasneje vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist novega pridobitelja.
Ključne besede: Zemljiškoknjižno pravo, učinki zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, nedovoljen objekt, gradbeno dovoljenje, inšpekcijski ukrep v zvezi z nedovoljenim objektom, prisilna prodaja nedovoljenega objekta v stečajnem postopku
Objavljeno v DKUM: 16.09.2020; Ogledov: 2383; Prenosov: 413
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: V projektni nalogi smo na kratko predstavili področja geodetske dejavnosti v Sloveniji ter njen razvoj. Glavni cilj je bil predstaviti geodetska dela, ki se zvrstijo pri adaptaciji objekta skozi vse faze gradnje, od prvega posega v prostor do pridobitve uporabnega dovoljenja. Na konkretnem primeru smo predstavili, kakšna gradbena dela se bodo izvajala pri adaptaciji obstoječega objekta ter opisali, kakšni so postopki pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja za obravnavan primer.
Ključne besede: geodezija, gradbena dela, geodet, zakoličenje, načrt, gradbeno dovoljenje
Objavljeno v DKUM: 27.09.2017; Ogledov: 1105; Prenosov: 124
Celotno besedilo (918,69 KB)

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni postopki urejanja spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča za potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja. V teoretičnem delu je predstavljeno zemljišče glede namenske rabe, z razdelitvijo in opisi vsake rabe posebej. V jedru naloge so predstavljeni primeri, kje pridobimo podatke o zemljiščih skupaj s predpisi, ki se navezujejo nanje. Izpostavljeno je kmetijsko zemljišče, saj je v zadnjem delu diplomskega dela predstavljen konkreten primer celotnega postopka spremembe namembnosti od pridobivanja podatkov o lokacijski informaciji do pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo.
Ključne besede: sprememba namembnosti, kmetijsko zemljišče, lokacijska informacija, gradbeno dovoljenje
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 2305; Prenosov: 192
Celotno besedilo (2,97 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava institut služnosti za izgradnjo komunalne infrastrukture. Služnost za izgradnjo komunalne infrastrukture oz. služnost v javno korist je služnost, ki se ustanovi v javnem interesu, in sicer v korist investitorja, kot so izvajalci javnih služb, lokalne skupnosti, države ali nosilci različnih infrastrukturnih dejavnosti, če je to potrebno za postavitev omrežij in objektov gospodarske infrastrukture ter za njihovo nemoteno delovanje. Neprava stvarna služnost, kar predstavlja služnost v javno korist, je lahko ustanovljena v korist individualno določene osebe, in sicer fizične ali pravne osebe. Služnost v javno korist je možno ustanoviti le v tistih primerih, če je nujno potrebna za dosego javne koristi, ki je ni mogoče drugače ustanoviti. Nastanek stvarne služnosti določa Stvarnopravni zakonik, ki predvideva tri podlage, in sicer: zakon, pravni posel in z odločbo državnega oz. upravnega organa. Ustanovitev služnosti v javno korist je poseg v temeljno človekovo pravico, s katerim zakonodaja lastniku nepremičnine priznava izplačilo denarnega nadomestila na premoženjskem področju. S posegom v lastninsko pravico se zmanjšujeta vrednost služečega zemljišča zaradi povzročene škode ter izgubljeni dobiček. Za večino projektov izgradnje komunalne infrastrukture je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Le nekateri projekti se izvajajo brez gradbenega dovoljenja, kjer gre za obnovo obstoječega stanja.
Ključne besede: stvarno pravo, neprava stvarna služnost, služnost v javno korist, denarno nadomestilo, komunalna infrastruktura, investitor, idejna zasnova, projekt za gradbeno dovoljenje
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 2030; Prenosov: 204
Celotno besedilo (1013,86 KB)

Opis: Ljudje se vedno bolj zavedamo, da sta skrb za naravo in okolje pomembni. Vedno več je govora o varčevanju energije, uporabi alternativnih virov, o zdravem načinu življenja, recikliranju predmetov in tudi vode. In prav skrb za vodo, da bi jo po uporabi lahko ponovno uporabili, smo se odločili, da raziščemo malo več o rastlinskih čistilnih napravah. Tema je še kako aktualna, saj je Slovenija leta 2005 sprejela operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih voda. Program pravi, da je potrebno do leta 2017, urediti odtok vseh komunalnih vod v čistilne naprave. Ena izmed možnost je tudi rastlinska čistilna naprava. V projektni nalogi se bomo osredotočili na delovanje rastlinske čistilne naprave, se pravi na njene značilnosti oz. lastnosti ter katere so njene prednosti in slabosti. Potlej bomo opredelili, katera dovoljenja potrebujemo pred začetkom gradnje čistilne naprave, katere zakone in predpise je potrebno pri tem upoštevati in kakšni so pogoji oz. zahteve ter katere dokumente potrebujemo, da lahko sploh pričnemo z izgradnjo. Drugi del naloge zajema izvedbo vrednostne analize za ugotavljanje najprimernejše, ekonomične ter okolju prijazne male biološke čistilne naprave. Primerjavo smo naredili med rastlinsko čistilno napravo in dvema drugima biološkima čistilnima napravama.
Ključne besede: gradbeno dovoljenje, projekt za izvedbo, zakonodaja, varstvo okolja, rastlinska čistilna naprava, mala komunalna čistilna naprava, kanalizacija, vrednostna analiza
Objavljeno v DKUM: 09.09.2014; Ogledov: 1850; Prenosov: 719
Celotno besedilo (2,23 MB)