1. Krožno gospodarstvo v gradbeni industriji: primer javno podjetje Nigrad, d. o. o.Eva Gradišnik, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo krožnega gospodarstva gradbene industrije v Sloveniji s posebnim poudarkom na primeru javnega podjetja Nigrad, d. o. o. V teoretičnem okviru so najprej definirani osnovni koncepti krožnega gospodarstva in gradbenih odpadkov. Poudarjeni so pomen ponovne uporabe in recikliranja odpadkov ter zakonske zahteve, ki urejajo to področje v Sloveniji.
V teoretičnem delu sta najprej predstavljena zgodovina zbiranja in predelave gradbenih odpadkov ter trenutno stanje nastajanja teh odpadkov. V nadaljevanju je povzet zakonodajni okvir odpadkov in krožnega gospodarstva v Sloveniji. Kot študija primera je v praktičnem delu naloge predstavljen princip krožnega gospodarstva na primeru javnega podjetja Nigrad, d. o. o. V praktičnem delu naloge so najprej predstavljene rešitve podjetja za predelavo in ponovno uporabo gradbenih odpadkov. Nato so analizirani materialni vhodi in izhodi, ki so bili realizirani v zadnjih dveh letih delovanja podjetja. V zaključku naloge so podani ključna spoznanja in predlogi za izboljšanje ravnanja z gradbenimi odpadki v podjetju ter spodbujanje krožnega gospodarstva v praksi.
Ključne besede: gradbeništvo, krožno gospodarstvo, gradbeni odpadki, ponovna uporaba odpadkov
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (4,73 MB) |
2. Tehnične in okoljske zahteve za prenehanje statusa odpadka na področju gradbenih odpadkov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeJaka Banič, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnava problematika krožnega gospodarstva na področju gradbenih odpadkov. Povzete so uredbe in zakoni, ki regulirajo to področje v Republiki Sloveniji. Izpostavili smo projekte doma in po svetu, ki so se izkazali z integracijo sekundarnih surovin pri novogradnjah in rekonstrukcijah objektov. Podrobno smo preučili mednarodni projekt Cinderela, ki se je med drugim odvijal v našem okolju. Iz pridobljenega znanja smo ustvarili diagram poteka, sestavljen iz korakov, ki so potrebni, da odpadku preneha status odpadka in postane sekundarna surovina. Z njim želimo prispevati k lažjemu in preglednejšemu reševanju problematike za uporabo sekundarnih surovin. Prav tako smo uspešno potrdili naslednje postavljene hipoteze: da obstajajo odpadki s potencialom za sekundarno uporabo; da ti materiali v pravih razmerij ne poslabšajo lastnosti primarnih materialov; ter da je možna uporaba teh sekundarnih surovin pri gradnji. Ugotovili smo, da je področje uporabe sekundarnih surovin v razvojni fazi, vendar obstajajo projekti, v katerih so bile te surovine uspešno uporabljene v gradnji kot glavni ali pomožni gradniki. Prav tako smo ugotovili, da zakonodaja, ki ureja to področje, temelji na individualnem pristopu za vsak odpadek oz. sekundarno surovino. Slovenski strokovnjaki in slovenska družba so med vodilnimi na svetu na področju recikliranja in ponovne uporabe odpadkov, tako gospodinjskih kot industrijskih. Z razvojem znanosti na področju krožnega gospodarstva tako bistveno prispevamo k ohranjanju okolja in družbenih vrednot.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, gradbeni odpadki, sekundarne surovine, prenehanje statusa odpadka, algoritem za prenehanje statusa odpadka.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2022; Ogledov: 776; Prenosov: 88
Celotno besedilo (3,58 MB) |
3. Problematika divjih odlagališč z gradbenimi odpadki v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŽan Kavčič, 2022, diplomsko delo Opis: Problematika divjih odlagališč odpadkov in njihove razširjenosti v Sloveniji je zelo velika. J. Kranjc (intervju, 3. 6. 2021) pravi, da imamo v Registru trenutno 13572 + 2555 lokacij. Od tega jih 9004 + 2066 še ni označenih kot očiščenih. Najbrž jih je v resnici že precej manj, a to so pač zadnji podatki (težko jih je zbirati). V diplomski nalogi smo tako podrobneje predstavili pojem ekološke kriminalitete, njene delitve in razširjenosti pri nas in po svetu, preučili smo zakonsko ureditev in sankcije, kadrovske sposobnosti nadzora (inšpekcijske službe), finančni vpliv na nelegalno odlaganje odpadkov, delo inšpekcijskih služb, delo policije, delo tožilstva idr.
Ugotovili smo, da je velik problem divjih odlagališč predvsem finančno breme fizične ali pravne osebe. Velik problem je tudi pomanjkanje kadra, pristojnih organov za preiskovanje trgovine z odpadki. Ugotovili smo, da bi bilo treba na tem področju zaposliti več kadra, ki bi se ukvarjal prav posebej s problematiko divjih odlagališč in ga posledično tudi vsako leto izobraževati. Ljudi bi bilo treba tudi bolj ozaveščati o škodljivih posledicah za ljudi in okolje, saj se nam zdi, da nam tega zavedanja v veliki meri primanjkuje. Da bi bilo podobnih odlagališč manj, bi morala država po Sloveniji odpreti več centralnih odlagališč, ki bi bila tako lažje dostopna fizičnim in pravnim osebam in seveda tudi finančno bolj dostopna. Država bi morala vsako leto organizirati tudi obvezno čiščenje, ki se ga bi moral udeležiti vsak polnoletni državljan, vsaj enkrat na leto, razen tistih, ki so zaradi zdravstvenih ali upravičenih razlogov odsotni.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, divja odlagališča, gradbeni odpadki, okoljska zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 1068; Prenosov: 236
Celotno besedilo (863,52 KB) |
4. Analiza prehoda v krožno gospodarstvo: primer mestne občine ljubljanaBogdana Gorza, 2021, magistrsko delo Opis: V zadnjih letih je človeštvo s svojim nespametnim ravnanjem močno ogrozilo okolje. Posledice egocentričnega odnosa do okolja se že kažejo v naravnih nesrečah (poplave, požari, suša, pomanjkanje pitne vode, svetovna lakota itn.).
Gradbene odpadke uvršamo med t. i. težke kovine in nikakor ne bi smeli dopustiti, da končajo v okolju. V Sloveniji imamo kljub višji okoljski ozaveščenosti po vsej državi še vedno razpršena divja odlagališča. Odpadki, ne glede na vrsto in količino, ki pristanejo v okolju, povzročajo obremenitve okoljskega sistema. Posebej velike obremenitve za okolje povzročajo azbestni odpadki, kajti vsebujejo strupene kancerogene snovi in so zelo nevarni za okolje, človeka in živali.
Pri prenovi bivše tovarne Rog nastanejo enormne količine gradbenega odpada. Evropska unija čedalje bolj spodbuja trajnostno gradbeništvo, torej predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov v lahke frakcije in varno odstranitev gradbenih odpadkov. Pri prenovi bivše tovarne Rog bodo upoštevani vsi okoljski ukrepi in tudi smernice krožnega gospodarstva. Azbestni odpadki se morajo skupaj z ostalimi nevarnimi gradbenimi odpadki varno odstraniti in odpeljati v najbližji regijski center, nenevarne odpadke pa je treba ločiti od nevarnih. Pri gradnji Centra Rog bodo uporabljeni prijazni gradbeni materiali, center pa bo energetsko varčen in okolju prijazen.
Na podlagi treh opravljenih intervjujev smo izvedeli, da imajo na Mestni občini Ljubljana zelo dobro zastavljeno strategijo na področju krožnega gospodarstva, ravnanja z gradbenimi odpadki in tudi z ostalimi vrstami odpadkov. V opravljenih intervjujih smo izvedeli, da bo projekt »Center Rog« veljal za okolju prijazen projekt.
Ključne besede: gradbeni odpadki, azbest, krožno gospodarstvo, Center Rog, Mestna občina Ljubljana.
Objavljeno v DKUM: 18.08.2021; Ogledov: 1360; Prenosov: 217
Celotno besedilo (2,58 MB) |
5. RUŠITEV OBJEKTOV STARE TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE IJernej Jevševar, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem na podlagi aplikativnega primera rušitve objektov stare Termoelektrarne Trbovlje I prikazal problematiko rušenja objektov ter na osnovi raziskav in ugotovitev oblikoval končni predlog rušitve.
Na izbor teme diplomskega dela je vplivalo predvsem sodelovanje pri izdelavi projekta PZI — »Rušenje objektov stare Termoelektrarne Trbovlje I«, ki smo ga izdelali meseca oktobra 2009 v podjetju IBT SPI, d.o.o. Trbovlje, kjer sem opravljal obvezno študijsko prakso, in sodelovanje pri strokovnem nadzoru omenjenega podjetja med rušenjem objektov.
Rušenje industrijskega kompleksa, vključno s pripravljalnimi deli, se je začelo izvajati v začetku meseca decembra 2009, zaključna dela (končna ureditev platoja) pa naj bi bila končana v mesecu maju 2010.
Diplomsko delo je zasnovano tako, da problematiko rušitve obravnavanega sklopa objektov zajame v celoti; od projekta do izvedbe, tako da se po navodilih končnega predloga rušitve rušenje tudi dejansko izvede.
Ključne besede: rušitev stavb, rušenje objektov, rušitvena dela, gradbeni odpadki
Objavljeno v DKUM: 31.05.2010; Ogledov: 2981; Prenosov: 402
Celotno besedilo (16,82 MB) |
6. PROBLEMATIKA RAVNANJA Z GRADBENIMI ODPADKI V REPUBLIKI SLOVENIJIMaja Pleteršek, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali problematiko odlaganja in ponovne uporabe gradbenih odpadkov. Raziskali smo stanje na področju odlaganja in reciklaže gradbenih odpadkov v Republiki Sloveniji, za primerjavo pa smo se dotaknili omenjene problematike tudi v nekaterih evropskih državah.
Proučili smo zakonodajo, ki ureja obravnavano problematiko tako pri nas kot tudi v državah Evropske Unije.
Posebno pozornost smo namenili reciklaži lomljenega betona, lomljenega asfalta in odpadnega materiala z gradbišč.
Za probleme, ki smo jih odkrili med raziskavo, smo oblikovali predloge, ki bi kratkoročno ali dolgoročno izboljšali ravnanje z gradbenimi odpadki v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: gradbeništvo, gradbeni odpadki, ravnanje z odpadki, recikliranje, ekologija
Objavljeno v DKUM: 23.03.2009; Ogledov: 3784; Prenosov: 628
Celotno besedilo (1,09 MB) |
7. |
8. |
9. |
