| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
JAMČEVANJE IZVAJALCA GRADNJE
Boštjan Mumelj, 2010, magistrsko delo

Opis: V nalogi je obravnavan institut jamčevanja za napake gradnje. Naloga temelji na primerjavi med slovensko in angleško pravno ureditvijo ter ureditvijo po mednarodnih pravilih Rdeče knjige FIDIC. Izvajalčeva odgovornost v vseh primerjanih ureditvah izvira iz sklenjene gradbene pogodbe med izvajalcem in naročnikom, vendar pa vsebina in obseg obveznosti izvajalca, oziroma na drugi strani pravic naročnika, ni v vseh treh ureditvah enaka. Slovenski pravni red je del kontinentalnega pravnega reda. Za kontinentalne pravne rede je značilna delitev pogodbenih kršitev na neizpolnitev pogodbe in nepravilno izpolnitev. Stvarne napake po tem sistemu spadajo med nepravilno izpolnitev pogodbe, naročniku pa so na voljo jamčevalni zahtevki pri katerih ima osrednje mesto zahteva po odpravi napake kot posebna vrsta izpolnitvenega zahtevka. Pogoji za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov, vsebina jamčevalnih zahtevkov in njihov obseg so uzakonjeni. V angleški pravni ureditvi je za sankcioniranje pogodbene nediscipline uporabljen drugačen pristop. Ureditev temelji na sistemu enotne kršitve pogodbe. Temeljna in najširše uporabljana sankcija za kršitev pogodbe je plačilo odškodnine. Posebni jamčevalni zahtevek v smislu zahtevka po odpravi napake ni uzakonjen, je pa naročniku dostopen na podlagi pogodbenega sporazuma. Ureditev po pravilih Rdeče knjige FIDIC je kompromis med anglosaksonsko in kontinentalno pravno ureditvijo. Naročniku so ob uporabi Rdeče knjige FIDIC na voljo jamčevalni zahtevki, vključno z zahtevkom za odpravo napake. Kompromis med pravnima ureditvama kot ga predstavljajo pravila Rdeče knjige FIDIC je zlasti v primerih mednarodnih poslov prednost, ker je obema strankama ureditev predvidoma enako poznana.
Ključne besede: gradnja, gradbena pogodba, odgovornost izvajalca, stvarne napake gradnje, sankcije, Rdeča knjiga FIDIC
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 3632; Prenosov: 899
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

2.
PRAVNA RAZMERJA MED NAROČNIKOM, IZVAJALCEM IN PODIZVAJALCEM GRADBENE POGODBE
Andrejka Kos, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene glavne značilnosti pravnih razmerij med naročnikom, izvajalcem in podizvajalcem gradbene pogodbe z vidika Obligacijskega zakonika (OZ), Posebnih gradbenih uzanc (PGU), Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) ter Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročaju (Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu). Za primerjavo je predstavljeno kako ta pogodbena razmerja urejajta mednarodni organizaciji FIDIC in UNICITRAL. Med naročnikom, izvajalcem in podizvajalcem nastaneta le dve obligacijski razmerji. Razmerje med naročnikom in izvajalcem, ki ga ureja gradbena pogodba, ter razmerje med izvajalcem in podizvajalcem, ki ga ureja podizvajalska pogodba. Obligacijsko razmerje med naročnikom in podizvajalcem ne nastane, saj bi, da bi lahko govorili o tem razmerju, morala biti med njima sklenjena pogodba. Del diplomske naloge obravnava izjeme, kdaj lahko naročnik uveljavlja neposredne zahtevke do podizvajalca in kdaj lahko podizvajalec zahteva neposredno plačilo od naročnika. Predstavljeno je tudi na kakšen način se lahko izvajalec zavaruje pred napakami podizvajalca ter kako lahko podizvajalec zavaruje plačila, ki mu jih mora poravnati izvajalec.
Ključne besede: Podizvajalec, izvajalec, naročnik, gradbena pogodba, podizvajalska pogodba, neposredni zahtevki.
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 6944; Prenosov: 1435
.pdf Celotno besedilo (607,79 KB)

3.
POGLAVITNE RAZLIKE MED GRADBENO IN PODJEMNO POGODBO
Urša Prešeren, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava poglavitne razlike med gradbeno in podjemno pogodbo. Gradbena pogodba je vrsta podjemne pogodbe. Ker njen obseg presega zahtevnost in obseg del pri podjemni pogodbi, jo ureja posebno poglavje obligacijskega zakonika. Za primere, ko pravila gradbene pogodbe določenega razmerja ne urejajo, se uporabijo pravila o podjemni pogodbi. Materijo gradbene pogodbe urejajo tudi drugi predpisi kot so Posebne gradbene uzance, Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), ipd. Gradbena pogodba je podvrsta podjemne pogodbe, zato se pri določenih delih in v nekaterih okoliščinah lahko zgodi, da pride do dileme, katera pravna pravila uporabiti. V primeru, da pride spor pred sodišče, se celo tekom sodnega postopka lahko zgodi, da nižje sodišče uporabi pravila podjemne pogodbe, takšno odločitev pa višje sodišče kasneje razveljavi in razmerje podredi pravilom gradbene pogodbe. Določena pravila pri gradbeni pogodbi zakon ureja povsem drugače kot pri podjemni, posledično je za naročnika in izvajalca izjemnega pomena, katerim pravilom bo sodišče razmerje podredilo. Posledice so lahko v tem, kako dolgo bo izvajalec jamčil za opravljeno delo, kako in pod kakšnimi pogoji se lahko dogovorjena cena za opravljeno delo spremeni, vpliv oblike na veljavnost sklenjene pogodbe in druge.
Ključne besede: gradbena pogodba, podjemna pogodba, gradba, obličnost, predmet izpolnitve, določitev cene, odgovornost
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 2021; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (651,43 KB)

4.
EKONOMIČNOST IZBORA IZVAJALCA ZA GRADNJO POSLOVNO STANOVANJSKEGA OBJEKTA IN GRADBENA POGODBA
Simona Strašek, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo zastopali vlogo investitorja, ki izpolnjuje pogoje za gradnjo poslovno stanovanjskih objektov. V tej vlogi se namreč vedno znova postavlja vprašanje ali je ekonomično graditi objekte za trg v vlogi glavnega izvajalca del ob angažiranju podizvajalcev, ali gradnjo prepustiti najugodnejšemu ponudniku. Za pridobitev ustreznega odgovora na to vprašanje, se morajo pripraviti aproksimativni izračuni skrčene lastne cene na podlagi popisov gradbeno-obrtniških del, oz. si pridobiti ponudbe na trgu. Ob sklenitvi gradbene pogodbe moramo preučiti pravne podlage, zakonodajne možnosti in najprimernejše oblike gradbenih pogodb. V prvem delu diplomskega dela bomo iz popisov del za poslovno stanovanjski objekt izbrali dvanajst postavk in za njih izračunali skrčeno lastno ceno s pomočjo gradbenih normativov Obrtne Zbornice Slovenije ter trenutnih tržnih cen. Oblikovano skrčeno lastno ceno bomo primerjali s ponudbenimi cenami zbranimi s ponudbami gradbenih podjetij. Z izvedeno analizo izbranih postavk bomo predstavili postopek in način izbora glavnega izvajalca za gradnjo obravnavanega gradbenega objekta. V drugem delu bomo predstavili gradbeno pogodbo s klavzulo »ključ v roke« za izbrani objekt in jo primerjali s Fidic pogodbo Srebrna knjiga. Podrobneje bomo pojasnili pojme insolventnosti, stečaja, prisilne poravnave, likvidacije ter odstop od gradbene pogodbe s strani naročnika in izvajalca.
Ključne besede: gradbeni normativi, lastna cena, ponudbena cena, gradbena pogodba določilo »ključ v roke«, Fidic določila, insolventnost, stečaj, prisilna poravnava, likvidacija, odstop od pogodbe
Objavljeno: 03.06.2014; Ogledov: 1164; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

5.
GRADBENE UZANCE - ANALIZA SKLADNOSTI S PRAVILI OBLIGACIJSKEGA ZAKONIKA
Tanja Razgor, 2013, diplomsko delo

Opis: Ker je področje gradbeništva zelo obsežno in kompleksno sem se odločila analizirati medsebojno skladnost gradbenih predpisov. pri tem sem kot osnovo uporabila Obligacijski zakonik in Posebne gradbene uzance, ki jih ni sprejel zakonodajalec, ampak so bile sprejete s strani strokovnega združenja, ki je bilo leta 1977 za to pristojno. Za cilj diplomskega dela sem si postavila raziskati katere institute sploh urejajo Posebne gradbene uzance, ali so določbe v večini primerov skladne z zakonskimi pravili Obligacijskega zakonika in ali na določenih mestih pride tudi do nasprotij. Največkrat uzančna pravila pojasnjujejo in dajejo dodatno razlago gradbenih pravil, saj so osredotočene na ožje točno določeno področje. Vendar pa sem opazila tudi nekaj odstopanj, kar je verjetno posledica tega, da so bile uzance sprejete pred zakonom in bi jih bilo potrebno posodobiti ter prilagoditi, saj jih zdaj ni možno upoštevati v celoti.
Ključne besede: Posebne gradbene uzance, gradbena pogodba, Obligacijski zakonik, analiza skladnosti, cene kakovost del in materiala, tehnična dokumentacija, solidnost gradnje, uvedba v posel.
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 2080; Prenosov: 459
.pdf Celotno besedilo (159,46 KB)

6.
POGODBENA KAZEN V GRADBENI POGODBI
Maja Ruhitel, 2014, diplomsko delo

Opis: Stranki v obligacijskih razmerjih prosto urejata obligacijska razmerja, ne smeta pa jih urejati v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli (3. člen OZ). To velja tudi pri sklepanju gradbene pogodbe. Z gradbeno pogodbo stranki določita pravice in obveznosti, ki sta jih po načelu pacta sunt servanda dolžni izpolniti. Če temu ni tako, obstajajo ustrezne zakonske sankcije (jamčevalni zahtevki). Vendar stranki želita velikokrat ravnati preventivno, torej želita z dodatno obveznostjo poskrbeti, da do kršitev sploh ne bi prišlo. Tukaj nastopi uporabnost pogodbene kazni kot instituta zavarovanja oziroma utrditve obveznosti. Sama pogodbena kazen kot taka sicer ne zagotavlja, da pogodba ne bo kršena, vendar k temu izrecno teži. Skladno z načelom dispozitivnosti gre za dispozitiven (neobvezen) institut oziroma sestavino gradbene pogodbe. Že sama pogodbena kazen, kot tudi gradbena pogodba, sta eni zahtevnejših institutov obligacijskega prava. V upoštevanju obeh skupaj pa sploh prihaja do specifičnih situacij, ki jih bom obravnavala v nadaljevanju.
Ključne besede: pogodbena kazen, gradbena pogodba, utrditev obveznosti
Objavljeno: 22.10.2014; Ogledov: 2096; Prenosov: 428
.pdf Celotno besedilo (654,00 KB)

7.
NAČINI SKLEPANJA GRADBENE POGODBE
Jasmina Kevrić, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili različne načine sklepanja gradbene pogodbe. V Republiki Sloveniji se gradbene pogodbe sklepajo na podlagi Obligacijskega zakonika (OZ), Posebnih gradbenih uzanc (PGU) in določil FIDIC. Med različnimi načini sklepanja gradbene pogodbe smo v teoretičnem delu magistrskega dela naredili primerjavo, pri kateri smo se omejili na primerjavo razmerij med pogodbenimi strankami (naročnikom in izvajalcem) na podlagi bistvenih sestavin gradbene pogodbe, in sicer predmeta pogodbe, pogodbene cene, roka izvedbe in garancije za izvedbo del, ter nebistvenih sestavin gradbene pogodbe, plačila in zavarovanja. V iskanju podobnosti in razlik smo naredili kratek povzetek bistvenih ugotovitev, ki so se nanašale na primerjave. Ker pa je medsebojno sodelovanje različnih držav pri graditvi objektov že dolgo časa poslovna praksa, menimo, da je potrebno vedeti tudi, v kolikšni meri se slovenska določila razlikujejo od tujih. Pri primerjavi tuje zakonodaje s slovensko so nas zanimala nemška določila Verdingungsordnung für Bauleistungen (VOB), ki smo jih primerjali s Posebnimi gradbenimi uzancami. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili primer javnega naročila gradnje v skladu s slovensko zakonodajo na konkretnem primeru, pri katerem nas je zanimalo, kako javno naročilo gradnje poteka v praksi. Za dani primer javnega naročila gradnje smo s pomočjo primerjav iz teoretičnega dela izbrali ustrezen način sklenitve gradbene pogodbe.
Ključne besede: gradbena pogodba, pogodbene stranke, Obligacijski zakonik, Posebne gradbene uzance, FIDIC, Verdingungsordnung für Bauleistungen, javno naročilo gradnje
Objavljeno: 26.06.2015; Ogledov: 1338; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

8.
VLOGA GRADBENEGA DNEVNIKA
Klara Boršič, 2015, diplomsko delo

Opis: Gradbeni dnevnik je dnevnik o izvajanju del, ki ga morajo izvajalci voditi pri gradnji vseh gradb, kjer je potrebno gradbeno dovoljenje, razen pri gradnji nezahtevnih gradb ali pri gradnji v lastni režiji. Pomembno je vpisovanje vseh okoliščin, ki bi lahko vplivale na pravilnost in kakovost izvedenih del, kot so vremenske razmere, število zaposlenih, opozorila s strani nadzorne osebe, morebitni dogovori med izvajalcem in investitorjem. Podlaga za vodenje gradbenega dnevnika je sklenjena gradbena pogodba med izvajalcem in investitorjem, kjer določita bistvene sestavine kot so gradba, cena, rok, dodatni dogovori in nadzorno osebo. Slednja je zadolžena za nadzor nad izpolnjevanjem gradbenega dnevnika, pravilnostjo izvedenih del, upoštevanje dogovorjenih rokov. Vsa gradbiščna dokumentacija se v času gradnje v enem izvodu hrani na gradbišču, po zaključku pa en izvod trajno hrani investitor, upravna enota, ki izda uporabno dovoljenje vsaj 10 let in izvajalec vsaj 10 let. Vpogled v dokumentacijo v času gradnje mora biti omogočen vsem nadzornim organom in tudi gradbenemu inšpektorju.
Ključne besede: gradbeni dnevnik, gradbena pogodba, cena na enoto, skupaj dogovorjena cena, cena na ključ, nadzor pri gradnji
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 1162; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (242,87 KB)

9.
Plačila v gradbeni pogodbi
Polona Gril, 2016, diplomsko delo

Opis: Gradbena pogodba je dvostranska pogodba, kar pomeni, da zavezuje obe pogodbeni stranki k določenemu izpolnitvenemu ravnanju. Tako kot je naročnikov interes, da izvajalec izvede določena gradbena dela oziroma izvede izgradnjo objekta, tako je izvajalčev interes, da za opravljen posel dobi dogovorjeno plačilo. Torej izvajalčeva pravica je zahtevati plačilo za opravljeno storitev, ki pa je odvisna od tega, na podlagi česa sta se stranki dogovorili za plačilo. Gradbena pogodba je pogodba rezultata, kar pomeni, da se izvajalec zaveže, da bo gradbo dokončal. Z dokončanjem gradbe bo izvajalec upravičen do plačila za svoje delo. Vendar se v večini primerov stranki dogovorita za plačilo na podlagi situacij in ne šele z dokončno izvedbo vseh del. Tako je na podlagi izstavljene začasne situacije izvajalec upravičen do plačila za tista dela, ki jih je že opravil. Plačilo je lahko izvedeno v obliki avansa, še preden se začnejo dela opravljati. Ključna predpostavka za plačilo ni samo opravljen posel, temveč tudi dogovor o ceni ob sklenitvi pogodbe. Dogovor o ceni je bistven, saj naj bi cena predstavljala višino plačila, ki ga bo moral plačati naročnik izvajalcu ob izvedbi gradbenih del. Kar pa v praksi ni povsem tako. Na to vpliva že sam obseg del, ki se mora izvesti in je morebiti večji ali manjši od predvidenega obsega. Kajti cena, ki je dogovorjena v pogodbi, je opredeljena z obsegom del, ki se bodo izvedla. Torej, če končen obseg del ni enak predvidenemu, potem tudi cena ni enaka prvotni. Katera pogodbena stranka bo nosila ta tveganja, je odvisno od klavzule, ki sta jo uporabile za določitev pogodbene cene. Če posel traja daljše časovno obdobje, lahko na končno ceno vpliva tudi inflacija. Da lahko naročnik svojo obveznost pravilno oziroma pravočasno izpolni, je bistven tudi dogovor o roku za plačilo, čeprav rok za plačilo ni bistvena sestavina gradbene pogodbe.
Ključne besede: gradbena pogodba, klavzule glede plačil, cena po enoti mere, skupaj dogovorjena cena, cena na ključ, predujem, sprememba cene, plačilo
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 1098; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (757,65 KB)

10.
Tehnologija gradnje in gradbena pogodba Puhovega mosta na Ptuju
Lea Sirc, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi je predstavljen projekt Most čez Dravo na Ptuju oz. Puhov most. Poudarek je predvsem na tehnologiji gradnje mostu ter na konstrukcijskemu sistemu extradosed bridge. Opisan je tudi potek gradnje s tehnologijo prostokonzolne gradnje s poševnimi zategami ter zasnova objekta. V zadnjem delu je predstavljena gradbena pogodba ter viri, ki jo pravno določajo. Viri so tudi podrobneje obrazloženi (Obligacijski zakonik, Gradbene uzance in FIDIC pravila).
Ključne besede: Puhov most, tehnologija gradnje, prostokonzolna gradnja s poševnimi zategami, gradbena pogodba, Ključ v roke
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 654; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici