| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Gradbena pogodba v slovenskem in italijanskem pravu
Borut Fakin, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava poglavitne razlike med slovensko in italijansko ureditvijo gradbene pogodbe med osebami zasebnega prava, kot je urejena v slovenskem Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ) in italijanskem Codice civile. V obeh ureditvah je gradbena pogodba urejena v posebnem delu in je podvrsta podjemne pogodbe. Ureditvi sta si v bistvenem podobni, pri obeh gre za obligacijo uspeha (rezultata) med naročnikom in izvajalcem kot strankama pogodbe, pri čemer se izvajalec zaveže opraviti določeno (gradbeno) delo, naročnik pa mu mora to plačati. Codice civile kot bistvene sestavine ne določa roka za izvedbo del (zgolj ceno in dela), plačilo mora biti vsaj delno v denarju, pogodba pa je pod določenimi pogoji lahko sklenjena tudi ustno, medtem ko slovenski OZ za gradbeno pogodbo določa obveznost pisne oblike ter ceno, rok in opredelitev gradbenih del kot bistvene sestavine pogodbe. Definicija podjemne pogodbe po OZ teh sestavin in oblike izrecno ne določa, na podlagi česar dopuščam možnost, da bi delno ali v celoti opravljen posel ostal v veljavi tudi, če ne bi bil sklenjen v pisni obliki. Obe ureditvi v bistvenem enako urejata pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, izvajalca in naročnika, na primer glede nadzora nad deli in materiali, odmika od gradbenega načrta, odgovornosti izvajalca za napake gradnje, nujnih nepredvidenih del ter glede določitve cene in njenih sprememb. Razlikujeta se na primer v rokih za grajanje napak in v tem, da Codice civile v večji meri kot OZ predvideva vlogo sodišča (na primer, ko se stranki nista dogovorili ničesar glede nujnih nepredvidenih del).
Ključne besede: gradbena pogodba, gradbena pogodba v italijanskem pravu, gradba, podjemna pogodba
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 1278; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (320,82 KB)

2.
POGLAVITNE RAZLIKE MED GRADBENO IN PODJEMNO POGODBO
Urša Prešeren, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava poglavitne razlike med gradbeno in podjemno pogodbo. Gradbena pogodba je vrsta podjemne pogodbe. Ker njen obseg presega zahtevnost in obseg del pri podjemni pogodbi, jo ureja posebno poglavje obligacijskega zakonika. Za primere, ko pravila gradbene pogodbe določenega razmerja ne urejajo, se uporabijo pravila o podjemni pogodbi. Materijo gradbene pogodbe urejajo tudi drugi predpisi kot so Posebne gradbene uzance, Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), ipd. Gradbena pogodba je podvrsta podjemne pogodbe, zato se pri določenih delih in v nekaterih okoliščinah lahko zgodi, da pride do dileme, katera pravna pravila uporabiti. V primeru, da pride spor pred sodišče, se celo tekom sodnega postopka lahko zgodi, da nižje sodišče uporabi pravila podjemne pogodbe, takšno odločitev pa višje sodišče kasneje razveljavi in razmerje podredi pravilom gradbene pogodbe. Določena pravila pri gradbeni pogodbi zakon ureja povsem drugače kot pri podjemni, posledično je za naročnika in izvajalca izjemnega pomena, katerim pravilom bo sodišče razmerje podredilo. Posledice so lahko v tem, kako dolgo bo izvajalec jamčil za opravljeno delo, kako in pod kakšnimi pogoji se lahko dogovorjena cena za opravljeno delo spremeni, vpliv oblike na veljavnost sklenjene pogodbe in druge.
Ključne besede: gradbena pogodba, podjemna pogodba, gradba, obličnost, predmet izpolnitve, določitev cene, odgovornost
Objavljeno v DKUM: 22.12.2014; Ogledov: 3789; Prenosov: 796
.pdf Celotno besedilo (651,43 KB)

3.
ODGOVORNOST IZVAJALCA ZA SOLIDNOST GRADBE
Polona Podlesnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o odgovornosti izvajalca za napake v solidnosti gradbe, pri čemer kljub nedefiniranosti pojma v zakonskih virih, lahko poiščemo natančnejše definicije v komentarjih zakonskih virov, mnenjih pravnih strokovnjakov in primeroma v sodni praksi. Napaka v solidnosti gradbe je takšna, ki ne obsega samo rušenja objekta ali njegovega dela ter ogrožanja varnosti in življenja, temveč tudi obsega vse napake na vitalnih delih objekta, kateri bi morali služiti svoji funkciji v prvih desetih letih po izgradnji, ob upoštevanju, da gre za normalno uporabo. Izvajalec je za takšno napako odgovoren, kadar so izpolnjene predpostavke. Ena izmed najpomembnejših je, da se napaka ugotovi v desetih letih od prevzema in izročitve del. Daljši jamčevalni rok je določen glede na predmet izpolnitve in je bistvo instituta o odgovornosti za solidnost gradbe. Skupaj z rokom za obvestilo, ki je prav tako daljši in znaša šest mesecev, je določen v korist naročnika. Izvajalec se lahko svoje odgovornosti razbremeni, zanjo pa do ekskulpacije odgovarja objektivno. Ker lahko napaka v solidnosti gradbe izvira iz več vzrokov (napaka v projektu, napaka v materialu, napaka v tehnični izvedbi del in iz posebnih lastnosti zemljišča), so ekskulpacijski razlogi različni. Naročnik ima v primeru podane odgovornosti izvajalca na voljo zahtevek za odstop od pogodbe, odpravo napak in znižanje plačila. Gre za jamčevalne zahtevke, glede katerih je dopusten tudi dogovor strank, ko je napaka že nastala (je določena oziroma določljiva), kumulativno s temi pa lahko naročnik uveljavlja tudi odškodninski zahtevek.
Ključne besede: gradba, napake v solidnosti gradbe, odgovornost izvajalca, jamčevalni rok, notifikacija, ekskulpacija, jamčevalni zahtevek
Objavljeno v DKUM: 10.01.2014; Ogledov: 5556; Prenosov: 957
.pdf Celotno besedilo (354,41 KB)

Iskanje izvedeno v 5.56 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici