| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
GRADOVI NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM SKOZI ČAS IN PROBLEM IZGINJANJA KULTURNE DEDIŠČINE NA PRIMERU FALSKEGA GRADU
Maja Hostnikar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga nosi naslov Gradovi na slovenskem Štajerskem skozi čas in problem izginjanja kulturne dediščine na primeru falskega gradu. Razdelila sem jo na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, sem se lotila gradov, večjih in manjših na območju slovenske Štajerske oziroma v SV Sloveniji. V tem delu lahko spremljamo, kaj se je z gradovi dogajalo v preteklosti, takrat, ko so bili na vrhuncu svojega razcveta, ko so delovali kot vojaške utrdbe in kot najpomembnejše gospodarsko, upravno, kulturno in socialno središče nekega kraja ali mesta. Okoli njih ali pod njimi so nastajala naša mesta, kraji, vasi. Gradovi so v svoji preteklosti usmerjali in določali življenje ljudi, ki so živeli na njem ali v njegovi okolici. Število gradov se je večalo, stavbe so dograjevali in opremljali v duhu tistega časa, tako so danes tisti, ki so se ohranili, pomemben vir preteklosti mnogim zgodovinarjem in drugim raziskovalcem. Na samem začetku se dotaknem tudi lastništva gradov in namena njihove uporabe v zgodovini. Žal pa skozi nadaljnja poglavja lahko spremljamo žalostno pot teh nekdaj veličastnih stavb. V naslednjih poglavjih se lotevam tematike, kaj se je z gradovi zgodilo skozi čas, poskušam odgovoriti na vprašanje, kaj je povzročilo njihov propad, uničenje in pri nekaterih tudi popoln zaton v pozabo. O gradovih v zadnjih stoletjih ni veliko podatkov. Za čas od nekje 17. do 20. stoletja so podatki bistveno bolj skopi kot za čas zgodnjega srednjega veka. Podatki postanejo nekoliko bolj zgovorni znova okoli leta 1945, po drugi svetovni vojni. V nadaljevanju pa sem se odločila nekoliko pobliže predstaviti tudi grad v moji neposredni bližini, grad Fala. Po pogovoru z sokrajani sem ugotovila, da grad zelo slabo poznajo, tako njegovo preteklost, kot sedanjost. Sama menim, da je to narobe, zato sem se odločila, da s tem delom nekako s podatki v strnjeni obliki nekoliko približam grad tistim, ki bi jih morebiti zanimal, a niso vedeli, kje bi podatke dobili. Dejansko sem črpala podatke iz zelo različnih sekundarnih virov, jih dopolnjevala in usklajevala, saj je o gradu Fala malo napisanega. Sploh za čas od 15. stoletja dalje. Grad pa tudi danes še vedno, kljub temu, da se obnavlja, oživlja z raznimi vsebinami, ki jih predstavljam v poglavju Grad Fala danes, nekako ne najde poti do tukajšnjih ljudi ali bolje rečeno oni do njega. In morda bo moje delo nekoliko pomagalo tudi tukaj. Grad Fala je skozi zgodovino skoraj propadel, v 20. stoletju ga je zob časa že precej načel, kar zadeva zidove, tla, strope, streho, omete. Nov lastnik se zadnjih pet let trudi z obnovo, vendar se mu tukaj na pot postavlja veliko ovir in vprašanje je, kako se bo pot gradu nadaljevala. Moj namen je, da poudarim pomen kulturne dediščine za narod. Temu sem se posvečala tudi v empiričnem delu diplomske seminarske naloge. Tukaj sem najprej izvedla intervju z lastnikom gradu Fala, Milanom Slavičem, kjer sva se osredotočila zlasti na načrte, ki jih ima z gradom, na njegov pogled na grad in pomen le-tega za okoliške prebivalce. Spregovorila pa sva tudi o težavah, s katerimi se sooča pri obnovi. Tukaj ni mogel mimo Zavoda za kulturno dediščino Republike Slovenije, ki žal deluje po predpisih, ki večkrat zavirajo, kot pa spodbujajo obnovo naših kulturnih spomenikov. Njihove zahteve po navadi terjajo velike finančne vložke v papirje, medtem ko bi ta denar lahko šel že za samo delo na gradu. Drugi del empiričnega dela diplomske seminarske pa sem posvetila anketnemu vprašalniku, izvedenemu med okoliškimi prebivalci gradu Fala. Tukaj me je zanimal predvsem odnos ljudi do gradu in nasploh do naše kulturne dediščine. Kaj jim pravzaprav pomeni, je po njihovem mnenju smiselno ohranjati te materialne ostanke, ki nam jih je zapustila preteklost, in če da, zakaj. Z analizo tega vprašalnika bom tudi potrdila ali pa zavrgla hipoteze, ki sem si jih zastavila na začetku naloge.
Ključne besede: Gradovi, Grad Fala, kulturna dediščina.
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 188; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

2.
Zemljiška posest rodbine Mauerburg v ormoško–ljutomerski okolici ter goricah po urbarju 1688
Tomaž Markovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Rodbina Mauerburg je na Gornjem gradu − t. i. Branek bivala med 17. in 18. stoletjem. Čas njihove nadvlade na širšem območju Ljutomera sovpada z eno najhujših in najbolj temačnih obdobij na tem območju. Ljutomer z okolico so v tem času pretresali pogosti turški vpadi in vpadi krucev. Slednji so večkrat izropali in požgali trg Ljutomer in okoliške vasi. Prizanesli niso niti domačinom, saj so jih veliko pobili in mučili. Razen tega so v tem obdobju bile pogoste kuge in požari. Ljutomerčanom niso prizanesle niti poplave in suše, ki so za seboj pustile veliko lakoto. S pojavom Mauerburgov sovpadajo tudi množični 'protičarovniški' procesi, ki so prav na tem območju bili med najštevilčnejšimi na Štajerskem. Številne težave in težke pogoje za življenje Ljutomerčanov pa so s svojo oholostjo in zlobo še dodatno začinile vse generacije Mauerburgov, ki so si širše območje Ljutomera skupaj s trgom na začetku 18. stoletja popolnoma podredile. Vse od pojava prvega Mauerburga barona dr. Tomaža Ignacija naprej so novi zemljiški gospodje s svojim vplivom in oblastjo skušali krojiti delovanje trga in življenje tržanov ter ostalih podložnikov. Zaradi tega je na relaciji Branek − trg Ljutomer prišlo do številnih sporov in tožb, katere je v veliki meri dobivala gospoda. Prav v tem burnem obdobju je nastal Urbar zemljiške posesti in gornine v Ormoško-Ljutomerskih goricah, ki je osnova magistrskega dela. Urbar je nastal leta 1688 kot posledica deljenja dediščine med Tomažem Ignacijem ml. Mauerburgom in njegovim bratom Janezom Jožefom Mauerburgom. Zajema uresničitev sklenjenega dogovora med bratoma izpred dveh let, in podaja natančne podatke, kolikšno vsoto denarja in zemljiških posesti je moral novi braneški gospod Tomaž Ignacij ml. prepustiti Janezu Jožefu. Podani so tudi natančni podatki, kakšna je bila skupna ocenjena vrednost imetja Janeza Jožefa in kateri kraji/posestni uradi ter gorice od takrat naprej niso bili več del braneških posesti.
Ključne besede: trg Ljutomer, gospoščina Branek, gospoščina Dolnji grad, rodbina Mauerburg, Tomaž Ignacij Maurer pl. Mauerburg.
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 137; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
Revitalizacija območja na severnem robu grajske vzpetine na Ptuju
Sanja Špindler, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena prostorska zasnova oživitve ptujskega grajskega griča ter koncept prezentacije ostalin srednjeveškega mestnega obzidja. Prostorska zasnova griča vsebuje koncept vstopne točke v mesto ob grajski pristavi ter garažne hiše ob upravni enoti. Spremljevalni program vključuje zasnovo grajskega parka, amfiteatra, razglednih ploščadi in sprehajalnih poti. Glavna sprehajalna pot povezuje grad s Panoramo, potencialnim arheološkim parkom. Vstopna točka v mesto v krožni obliki povezuje turistično informacijski center, gostinski program, trgovine, sanitarije in informacijski paviljon, s katerim se spodbuja promocija Spodnjega Podravja in turizem v širši okolici Ptuja. Prostorski zasnovi sta rezultat obširne raziskave o mestu Ptuj, kulturnem dogajanju v njem in o gospodarstvu, o njegovem zgodovinskem in urbanističnem razvoju, analizah mesta in srednjeveškega jedra ter podrobni obdelavi dokumentacije o Ptujskem gradu. Zgodovinski razvoj mesta je predstavljen kot zametek zgodovinskega atlasa Ptuja. Narejena je interpretacija mestnega obzidja v njegovem največjem obsegu na karti Ptuja ter številni arhitekturni posnetki objektov grajskega kompleksa, kar do sedaj še ni bilo dokumentirano. Delo je produkt sodelovanja s strokovnimi delavci na področju varstva dediščine, arhitekture, urbanizma, turizma in krajine. V ozir je bilo vzeto tudi mnenje splošne javnosti, saj je participatorni pristop ključen za celostno revitalizacijo mesta in obravnavanega območja.
Ključne besede: Ptujski grad, grajski grič, srednjeveško mestno obzidje, turistična arhitektura, Mestna občina Ptuj, grajska pristava, garažna hiša, podzemni rovi, prenova, urbanizem, konservatorstvo
Objavljeno: 17.12.2020; Ogledov: 971; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (62,34 MB)

4.
Analiza in možnosti dostopnega turizma na gradu Podsreda
Nina Perc, 2019, diplomsko delo

Opis: Dostopni turizem zajema senzorno in gibalno ovirane, osebe s psihičnimi in intelektualnimi ovirami, tiste, ki potujejo z otroki v otroških vozičkih, starostnike ter osebe, ki jim je turizem težje dostopen iz drugih zdravstvenih razlogov (diabetes, alergije …). Slovenija je po svoji dostopnosti prijazna gibalno oviranim osebam. Vse nove javne zgradbe in drugi večji poslovni in turistični objekti so bili v zadnjih letih zgrajeni s posluhom za ljudi z gibalnimi težavami. Prav tako je bil po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v slovenskem prostoru narejen opazen napredek muzejskih zbirk in s tem dosežen eden od pomembnih ciljev evropske kulturne politike. Dostopnost turistične ponudbe nikakor ne pomeni le fizične dostopnosti v smislu prilagoditve okolja za invalidske vozičke. Zaradi izredne raznolikosti potreb je dostopno turistično ponudbo potrebno urediti na različnih nivojih. Pomagamo si s kriteriji dostopnosti, in sicer z dostopnostjo do informacij, fizično, psihosocialno in ekonomsko dostopnostjo. S pomočjo kriterijev dostopnosti, benchmark analize, proučitve domače in mednarodne literature ter opravljenih intervjujev smo v diplomskem delu izdali smernice za razvoj dostopne ponudbe na gradu Podsreda.
Ključne besede: dostopni turizem, osebe s posebnimi potrebami, zavod Premiki, benchmark analiza, grad Podsreda
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 782; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
PRENOVA GRADU V BELTINCIH
Anja Cigut, 2019, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga obravnava prenovo gradu v Beltincih. Namen projektne naloge je predlagati ponovno gradnjo nekdanje podobe beltinskega gradu. Predlog ponovne, gradnja manjkajočega dela bo sedanjemu gradu dala celovito podobo. Projektno delo sestavlja analitični in projektni del. Analitični del obravnava zgodovinsko in arhitekturno analizo. Grad je že delno obnovljen. V obnovljeni del je že vnesena programska ureditev. Na podlagi tega smo si v projektni nalogi zadali cilj, da s ponovno gradnjo vrnemo objektu prvotno podobo in v novi del vnesemo program, ki bo omogočil preporod samemu kraju. Nov program se bo dopolnjeval s programom ostalega dela gradu. Na podlagi analiz in obstoječega programa se bo v grad namestil nov koncept hotela.
Ključne besede: arhitektura, prenova, grad, Beltinci, hotel
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 570; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (17,06 MB)

6.
Slovenska Bistrica z okolico v 18. stoletju
Nina Levart, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja strnjen prikaz dogajanja v mojem domačem kraju – mestu Slovenski Bistrici – in v bližnji okolici v času zgodnjega novega veka, s poudarkom na 18. stoletju. Razvoj mesta je umeščen v obdobje od njegovega nastanka v poznem srednjem veku vse do baročnega razcveta v terezijanskem obdobju. Poleg opisa pomembnejših dogodkov, ki so zaznamovali življenja tedanjih Slovenjebistričanov, magistrsko delo zajema tudi obrazložitev funkcioniranja mestne uprave, odnosa mesta do lastnika – deželnega kneza in do deželnih oblasti, vpliva mestne lege na gospodarski razvoj, poteka mestne urbanizacije, prikaz osnovnih demografskih podatkov, opis baročne kulturne dediščine ter predstavitev položaja cerkvenih ustanov, zemljiškega gospostva Bistriški grad, razvojnih faz gradu in vloge njegovih lastnikov. Obdobju vladanja Marije Terezije (1740–1780) je namenjeno posebno poglavje, saj so njene za tisti čas sila radikalne reforme močno spremenile družbeno in naravno podobo takratnih slovenskih dežel. Monarhijo je celovito reorganizirala in modernizirala po zgledu razsvetljenskih načel. V okviru davčno-upravnih reform je izdala odlok o popisu imetnikov hiš po posameznih območjih. Za področje Slovenske Bistrice je bilo leta 1754 izvedenih pet popisov: popis imetnikov hiš, zavezanih davku mesta Slovenska Bistrica, popis imetnikov hiš, podložnih tukajšnjim cerkvenim ustanovam (mestni Župniji sv. Jerneja, združenim beneficijem minoritov v njihovem samostanu v Slovenski Bistrici in beneficiju sv. Ane) ter gospoščini Bistriški grad. V magistrsko delo so vključeni v transkriptivni obliki – iz gotice so prečrkovani v latinico. Analiza omenjenih virov prikaže njihovo pomembnost, saj vsebujejo veliko podatkov, ki zgodovinarju omogočajo spoznati tedanje gospodarske in socialne razmere v mestu in njegovi bližnji okolici.
Ključne besede: mesto Slovenska Bistrica, slovenjebistriške cerkvene ustanove, zemljiško gospostvo Bistriški grad, rodbina Attems, 18. stoletje, Marija Terezija, popis imetnikov hiš 1754, transkripcija.
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 611; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

7.
Celovita prenova gradu Velika Nedelja
Maruša Korpič Lesjak, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga obravnava revitalizacijo oziroma prenovo velikonedeljskega gradu, ki je eden vidnejših kulturnozgodovinskih objektov na območju Občine Ormož. Namen diplomskega dela je izdelati in predstaviti model obnove gradu in vpliv tega na okolje. Naloga je sestavljena iz dveh delov: iz analitičnega, kjer sta predstavljeia zgodovina in arhitekturna analiza gradu, ter iz projektnega dela, kjer so prikazani posegi in predlogi za njegovo prenovo ter ureditev okolice. Z denacionalizacijo v 90. letih je grad Velika Nedelja prišel v last in upravljanje križniškega reda. V njem so stanovanja, del gradu pa se uporablja za muzejsko dejavnost. V prvi polovici 18. stoletja so grad baročno predelali in danes spada med enega izmed redkih, dobro ohranjenih zgodnjebaročnih zgradb pri nas. Od takrat tudi izvira sedanja podoba Velike Nedelje, štiritraktne dvonadstropne zasnove z okroglimi ogelnimi stolpi. Je izredno zanimivo zasnovan in očara predvsem z notranjim dvoriščem, grajsko kapelo in s stopniščem ter s svojo lego, ki nudi dober razgled na njegovo okolico. K prenovi gradu sem pristopila celostno in z željo po ohranitvi značilnih elementov grajske arhitekture. Zaradi večjih možnosti trženja kapacitet sem ga preuredila v rokodelski center, ki vključuje muzejski del z razstavišči in poslovne prostore, rokodelske delavnice, trgovino, kavarno, prostor za družabne in poslovne dogodke. Ureditev okolice gradu vključuje vzpostavitev obrambnega jarka, dvižnega mostu ter ureditev pobočja gradu. Pri revitalizaciji sem upoštevala potrebe muzejske stroke in zahteve križniškega reda kot lastnika gradu ter jih smiselno vključila v zasnovo objekta. S tem ne bi dosegla samo obnove gradu ter mu dala novo funkcijo, temveč vplivala tudi na širšo območje in ljudi, ki bivajo v tej lokalni skupnosti.
Ključne besede: grad, Velika Nedelja, prenova, obnova, revitalizacija, križniški red, rokodelci, center, arhitektura
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 677; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (19,60 MB)

8.
REVITALIZACIJA GRADU RIFNIK PRI ŠENTJURJU
Katarina Žnidarec, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga analizira in vrednoti trenutno stanje gradu Rifnik v občini Šentjur. Na osnovi poglobljene analize in izdelane raziskave je nastal predlog za celovito revitalizacijo gradu, ki temelji na prizadevanju za korektno interpretacijo kulturnozgodovinskega pomena in na čim bolj učinkoviti povezavi starih ostankov ruševin gradu z novimi deli.
Ključne besede: arhitektura, revitalizacija, grad, Rifnik, Šentjur
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 752; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (20,75 MB)

9.
Ureditev območja nekdanje rezidence v Gornjem Gradu
Doroteja Mazej, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga obravnava ureditev območja med vojno porušene gornjegrajske škofovske rezidence. Prvi del naloge zajema zgodovino rezidence in njen razvoj skozi čas, pomen rezidence za Gornji Grad in širše območje, analizo tlorisne zasnove in analizo oblik. V drugem delu so predstavljeni referenčni primeri revitalizacij in predstavljena rešitev za oživitev gornjegrajske rezidence.
Ključne besede: arhitektura, benediktinski samostan, škofovska rezidenca, Gornji Grad
Objavljeno: 04.09.2017; Ogledov: 729; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (68,96 MB)

10.
Prenova razvalin gradu Lindek
David Obrovnik, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga analizira in vrednoti trenutno stanje razvalin gradu Lindek v občini Vojnik. Na osnovi izdelane raziskave je nastal predlog za celovito prenovo gradu, ki temelji na upoštevanju njegovega kulturnozgodovinskega pomena in z dodajanjem novih funkcij skuša njegov pomen še povečati. Prenova skuša prezentirati ostaline in jih zavarovati pred nadaljnjim propadanjem. Delo je sestavljeno iz analitičnega dela, v katerem so predstavljene poglobljene analize ter projektnega dela z predlogom celovite prenove.
Ključne besede: arhitektura, prenova, grad, razvaline, Lindek, Lindeckh
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 991; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (64,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici