| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravne posledice prirejanja podatkov o javnem dolgu s strani držav članic evroobmočja
Mateja Janičijevič, 2016, diplomsko delo

Opis: Ob izbruhu svetovne finančne in gospodarske krize leta 2008 so njene razsežnosti kmalu dosegle tudi Evropo in razkrile njene temne plati, ko je Grčija v začetku leta 2010 postala središče svetovne gospodarske krize. Ob razkritjih načinov prirejanja podatkov ne moremo mimo skrbi o resnosti težav v Grčiji. Izvedeni finančni instrumenti so običajen del vladnega financiranja, nesprejemljivi postanejo v primeru, ko se jih uporabi za namene prikrivanja. Največji del krivde za grške težave nosijo neodgovorni grški politiki, ki so prek obljub o višjem življenjskem standardu povečevali zadolženost. Hkrati so s prikrivanjem resnice glede proračunskega primanjkljaja in javnega dolga povsem izgubili zaupanje mednarodne finančne javnosti. Da bi Grčiji pustili, da sama poskrbi za svoje probleme, kar bi vodilo v neplačilo dolga, ni v nikogaršnjem interesu. Zato je pomoč Grčiji smiselna ob pogoju, da sprejmejo stroge varčevalne ukrepe oziroma reforme, katerih so se grški politiki v preteklosti izogibali. Komisija je izvedla program reform, katerih ključni element je bila povrnitev zaupanja potrošnikov v enotni trg in finančni sektor. Prvi cilj je bila vzpostavitev učinkovitega sistema kriznega upravljanja, ki ga do sedaj ni bilo. Zakonodajna reforma je stopila v veljavo leta 2014. Ta proces je dolgotrajen in bo potreboval ustrezno izvrševanje v praksi. Države članice še vedno ostajajo osnovni izvajalec nadzora na svojem finančnem trgu in z vodenjem javnofinančne politike pomembno vplivajo na stabilnost finančnega trga. Na raven EU pa je preneseno postavljanje pravil za zagotavljanje finančne stabilnosti. Da bi se izognile prihodnjim gospodarskim krizam, bodo morale države članice EU vztrajanje pri avtonomiji zamenjati za fiskalno in morebiti celo politično unijo, ki bi navzven predstavila EU kot enotno in močno gospodarsko velesilo ter zahtevala ustrezen vpliv na ureditev mednarodnega finančnega trga. Sankcije za izkrivljanje statističnih podatkov niso izpolnile svojega namena. Državi članici, ki se znajde v takšni situaciji, kot se je Grčija, je nesmiselno naložiti globo v višini 0,2 % BDP, katere sredstva se nato stečejo v evropski mehanizem za stabilnost, saj je zaprosila za finančno pomoč, ki se financira iz njega. Zato ne čudi dejstvo, da Grčija za svoje početje do danes ni bila kaznovana.
Ključne besede: konvergenčni kriteriji, grška kriza, prirejanje podatkov, zakonodajna reforma, sankcije.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 484; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici