| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ženska v antični Grčiji in Rimu
Tjaša Jerič, 2015, magistrsko delo

Opis: Položaj ženske v Grčiji se je skozi časovna obdobja starogrške države spreminjal. V zgodnjem obdobju, je bila ženska skoraj enakovredna moškemu, nato se je položaj močno poslabšal. Družbena depriviligiranost ženske se je kazala že ob njenem rojstvu, ko je bila nemalokrat prepuščena na milost in nemilost na kraju izpostavitve. Če jo je družina obdržala, je bila deležna najosnovnejše izobrazbe. Skozi vsa življenjska obdobja je bila podrejena moškemu, sprva očetu, po poroki možu. Njena družbena vloga je bila omejena na rojevanje dobrih državljanov. Najbolj cenjena je bila, ko je igrala vlogo pokorne, ustrežljive in tihe gospodinje, ki je za zidovi domačega gospodinjstva tkala, predla, vzgajala otroke ter nadzirala hišne sužnje. V javnem življenju se ni smela velikokrat pojavljati, razen ob različnih praznikih, kjer so imele ženske nepričakovano veliko vlogo. Tudi rimska ženska je bila vedno v senci moških. Rimska deklica je bila deležna skromnejše izobrazbe v primerjavi z dečkom. Skozi zgodovino rimske države se je izboljševal tudi položaj ženske. Kljub temu, da je bila njena domena predvsem delo v hiši, vzgoja otrok ter nadzor sužnjev, pa so se rimske ženske velikokrat pojavljale tudi v javnem življenju. Tako kot grška ženska, je tudi Rimljanka imela zelo pomembno vlogo pri religiji in na javnih praznovanjih. Prav tako je bila njena prioritetna naloga rojevanje otrok. Sprva je bila pod oblastjo očeta ali moža, nato pa je postala pomemben člen pri odločanju o svojem življenju.
Ključne besede: antika, položaj ženske, grška ženska, rimska ženska, družinsko življenje, javno življenje, vloga ženske
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 3265; Prenosov: 470
.pdf Celotno besedilo (1020,41 KB)

2.
GRŠKA ANTIKA V GIMNAZIJSKIH UČBENIKIH ZA ZGODOVINO SKOZI ČAS
Aljaž Kovačič, 2016, magistrsko delo

Opis: Učbenik je temeljna šolska knjiga. Učenci jo uporabljajo vsak dan pri pouku, zato mora biti oblikovana v skladu z učnim načrtom. Vsebina in obseg zajetih problemov se morata podrejati povprečnemu učencu v njegovi razvojni dobi. V učbeniku je potrebno uporabljati jezik, primeren razvojni stopnji učencev, ki ga bodo uporabljali. Podlago učbeniku predstavlja učni načrt, ki določa in vsebuje vsebino, standarde znanj in cilje posameznih predmetov ali predmetnih področij. Vsebina v njem je didaktično oblikovana, prilagojena vrsti in stopnji izobraževanja ter izbrana po veljavnih splošnih družbenih, znanstvenih in strokovnih kriterijih. Leta 1774 je Marija Terezija izdala splošni red, s katerim je bila vpeljana splošna šolska obveznost za vse otroke od šestega do dvanajstega leta starosti. Ta reforma je za ozemlje današnje Slovenije pomenila, da se v takratnih šolah uvede pouk zgodovine. Razvoju pouka zgodovine je vzporedno sledil razvoj učnih načrtov in učbenikov. Pregled učnih načrtov nam pokaže spremembo podobe in obsega le-teh iz različnih časovnih obdobij. Učni načrti iz leta 1936, 1945 in 1955 so bili oblikovani v dokumente, v katerih so bili združeni učni načrti vseh predmetov, ki so se takrat poučevali v šoli in so bili po strukturi skoraj v celoti omejeni le na učno vsebino. Učni načrt za zgodovino iz leta 1996 je bil za razliko od starejših samostojen dokument, v katerem se je število ur za zgodovino zmanjšalo. Na popolnoma drugačen način je sestavljen učni načrt iz leta 2008, ki vsebuje bistveno več didaktičnih napotkov za učitelje. Novost je tudi, da učne teme niso predstavljene po letnikih, temveč po obdobjih, ter da ima učno snov razdeljeno na obvezne in izbirne teme. Vsi učni načrti dajejo podobne smernice za poučevanje učne teme grške antike. Učni sklop grške antike je v različnih učbenikih predstavljena po obsegu in strukturi na različen način. V starejših učbenikih je bila učna snov razložena zelo opisno, na dolgo ter brez kakršnega koli grafičnega ponazarjanja učne snovi. Kljub temu sta učbenika iz leta 1938 in 1954 vsebovala slike, medtem ko je bil učbenik iz leta 1946 brez njih. Učbenik iz leta 1989 je imel veliko učnih enot združenih v skupnih poglavjih, ki so bila hkrati vsebinsko manj obsežna. Za razliko od svojih predhodnikov je imel učno snov ilustrirano tudi grafično. Že na prvi pogled popolno novost predstavlja učbenik iz leta 2014, ki je v celoti barven. Učna snov je ponovno obsežneje obdelana, a vendar krajše kot v učbenikih pred tistim iz leta 1989. Omenjeni učbenik vsebuje veliko slikovnega in grafičnega materiala ter vprašanja, ki podobno kot v predhodnem učbeniku služijo za ponovitev in utrditev snovi.
Ključne besede: učbenik, učitelj, učenec, učni načrt, pouk zgodovine, grška antika, razvoj učbenika in učnega načrta
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 1134; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1000,06 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici