| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA TRGA PROIZVODOV IN STORITEV IZ SLOVENSKIH GOZDOV IN SEGMENTIRANJE LASTNIKOV GOZDOV
Žan Rola, 2023, magistrsko delo

Opis: Gozdovi so naše bogastvo bi bil primeren začetek razmišljanja o gozdu, o pomenu gozdov in raziskovanju trga proizvodov in storitev iz slovenskih gozdov. Slovenija je dežela gozdov in Slovenci smo tako ali drugače povezani z gozdovi in številnimi vlogami gozdnih sestojev. Pri opredelitvi pomena gozdov in gospodarjenja z gozdovi lahko rečemo, da je bogastvo gozdov težko meriti, saj ima gozd poleg proizvodne še ekološke in socialne funkcije, obenem pa je sestavni del našega življenja, saj z njim sobivamo. Gozd moramo poznati kot ekosistem, poznati moramo vse njegove vloge in prav zato je upravljanje gozdov in gospodarjenje z njimi zahtevna naloga, pred katero so postavljeni njihovi lastniki. Ključnega pomena je torej poznavanje danosti gozda in pa ozaveščanje lastnikov gozdov o pravilnem in gospodarnem ravnanju z gozdovi. Namen magistrskega dela je bil identificirati slovenske proizvode in storitve, ki izhajajo iz slovenskih gozdov, hkrati pa analizirati trg proizvodov in storitev in segmentirati lastnike gozdov v Sloveniji ter njihovo ravnanje z mladimi gozdnimi sestoji. Uporabljena metodologija magistrskega dela zajema sistematičen pregled obstoječe literature, člankov in spletnih virov na temo proizvodov in storitev ter gozdov samih. Poleg teoretičnega pregleda metod analize podatkov pa zajema metodologija tudi praktično uporabo segmentacijske analize. Pri zagotavljanju dobrih pogojev slovenskega gozdarstva potrebujemo učinkovite strategije ozaveščanja in vodenja lastnikov gozdov, ki jih razvijamo na podlagi dobrega poznavanja populacije lastnikov. Raziskava kaže, da so lastniki gozdov večinoma moški, stari okoli 60 let, s srednješolsko izobrazbo in upokojeni. Imajo približno 18 hektarjev gozdne posesti, pri upravljanju katere se večinoma zanašajo na lastne izkušnje. Segmentacija lastnikov razkriva razlike glede na starost, izobrazbo in tehnologije, ki jih uporabljajo pri redčenju, ne pa tudi značilnih razlik v pridobivanju znanj in veščin. Ključni izzivi ustreznega upravljanja lastnikov gozdov vključujejo njihovo nizko zaupanje v zunanje vire informacij in redko uporabo teh virov. Prihodnje strategije moramo zato prilagoditi različnim segmentom populacije in jih usmeriti v povečanje zaupanja in uporabo različnih informacijskih virov za optimizacijo gospodarjenja z gozdovi.
Ključne besede: gozd, gozdni sestoj, gozdarstvo, trg proizvodov, lastniki gozdov, upravljanje, gospodarjenje z gozdovi, segment, segmentacijska analiza
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

2.
Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju slovenski državni gozdovi (sidg)
Klavdija Bajo, 2020, diplomsko delo

Opis: Zelo veliko podjetij se zaveda, kako pomembno je za podjetje, da so delavci v podjetju zadovoljni, da so motivirani in da se pri svojem delu dobro počutijo. Ravno zadovoljen delavec s svojim delom pripomore k uspešnosti podjetja in je velik del sestavljanke, ki podjetje vodi po poti do doseganja ciljev. Ravno zato se podjetja trudijo delavcem omogočiti kar se da ugodno klimo in ugodne pogoje pri delu. V zaključni nalogi bom predstavila področje organizacijske klime in zadovoljstva, ki ga bom predstavila najprej teoretično in v nadaljevanju tudi raziskovalno na primeru podjetja Slovenski državni gozdovi d. o. o. Na koncu svoje naloge bom predstavila rezultate ankete, svoje ugotovitve in predloge za izboljšavo.
Ključne besede: Organizacijska klima, organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, podjetje Slovenski državni gozdovi, d. o. o.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 807; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

3.
Prenos lastninske pravice na nepremičninah s pregledom aktualne sodne prakse
Vanessa Maksimovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Prenos lastninske pravice na nepremičninah s pregledom aktualne sodne prakse obravnava način in potek prenosa lastninske pravice na nepremičninah, pri čemer so izpostavljene predpostavke veljavnega prenosa lastninske pravice, na katere je potrebno biti pri prometu z nepremičninami izredno pozoren. V magistrskem delu sem na kratko opredelila pomen lastninske pravice in pojasnila, kdo ima razpolagalno sposobnost za prenos lastninske pravice, kako je z dobrovernostjo pridobitelja ter kako doseči učinek absolutnosti. Opisala sem postopek prenosa lastninske pravice na nepremičninah, z opredelitvijo najpogostejših pravnih poslov, ki predstavljajo pravno podlago za njen prenos. Poudarjen je pomen zakonitih predkupnih pravic, ki so določene bodisi z namenom varstva javnega ali zasebnega interesa ter pojasnjene posledice neupoštevanja le-teh. Upoštevaje, da je prenos lastninske pravice na nepremičninah na podlagi pravnega posla povezan tudi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti, sem v magistrskem delu predstavila tudi davke, s katerimi je promet z nepremičninami obdavčen in opredelila davčne zavezance, primere, ki so oproščeni plačila davka, ter davčne osnove in davčne stopnje. Nenazadnje sta v magistrskem delu opredeljena vloga notarja ter postopek vpisa prenosa lastninske pravice v zemljiško knjigo. Zaradi posebne ureditve sem v magistrskem delu pojasnila posebnosti prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi, nepremičninami na zavarovalnem območju, nepremičninami, ki imajo lastnost kulturne dediščine, ter vodnimi zemljišči. Teoretični del magistrskega dela je sproti podkrepljen s sodno prakso.
Ključne besede: lastninska pravica, promet z nepremičninami, davki, kmetijska zemljišča, gozdovi, vodna zemljišča, nepremičnine z lastnostjo kulturne dediščine, nepremičnine na zavarovalnem območju, zemljiška knjiga, notar, zakonita predkupna pravica
Objavljeno v DKUM: 12.09.2017; Ogledov: 1609; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
Ogroženost gozdov v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nina Efendić, 2017, diplomsko delo

Opis: Slovenija je evropska država z največ gozdnega bogastva. Skozi zgodovino so slovenski gozdovi prestali veliko sprememb. Prebivalstvo je v preteklih letih gozdove uničevalo z namenom, da bi si zagotovili kmetijski prostor. Skratka, gozdovi so bili v preteklosti uničeni zaradi takratnega sistema in načina življenja. Danes so gozdovi bolj ohranjeni. Napolnili so prostor Slovenije. Kljub temu, da so slovenski gozdovi ogroženi zaradi različnih dejavnikov, je raba gozdov danes dokaj drugačna kot v preteklosti. Gozdovi nam dajejo najpomembnejši vir, in to je les. Ogromno lesa se porabi za proizvodne namene. Če pogledamo v svojem domu, imamo pohištvo, ki je narejeno iz lesa. Po drugi strani pa nekateri ljudje niti ne vidijo, da imajo naraven vir bogastva doma. Diplomsko delo predstavlja ogroženost gozdov v Sloveniji. Namen diplomskega dela je prikazati, kaj je gozd, kateri so dejavniki ogrožanja. Cilj je ugotoviti, kaj se dogaja z našimi gozdovi, kateri so vzroki in kakšne so posledice. Naredili smo analizo poseka lesa, ki je bil po regijah Slovenije izveden zaradi posledic žledu, ki je močno opustošil gozdove. Ugotovili smo, da je bil posek izveden v letih od 2011 do 2015. Največ posekanega lesa je bilo v letih 2014 in 2015. Ugotovili smo, da se lesna zaloga v Sloveniji povečuje in da nad iglastimi drevesi še vedno preti lubadar. Podnebne spremembe so aktualen dejavnik v današnjem prostoru, ki znatno vpliva na drevesne spremembe. Za podnebne spremembe je krivo tudi prebivalstvo, saj s svojim ravnanjem škoduje gozdovom. Ljudje odvržejo odpadke v gozd, odlagajo, sežigajo, ilegalno posekajo drevesa. Na žalost si sami krojijo naravo, zdravje, uničujejo prostor rastlinam, živalim. Čez čas se stvari nakopičijo in se ne dogajajo brez razloga. Poleg človeka veliko škode naredijo tudi industrije. Zaradi težkih industrij v zraku nastaja žveplov dioksid in kot posledica kisel dež. Ne glede na vse, trpijo gozdovi in podnebje. Da bi se ogroženost gozdov začela zmanjševati, bi morali bolj ozaveščati prebivalstvo o posledicah, ki so vse bolj vidne, vsakršno nezakonito dejanje pa bi se moralo prijaviti pristojnim organom.
Ključne besede: gozd, gozdovi, ogroženost, varstvo gozdov, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.06.2017; Ogledov: 2426; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

5.
Forests and water : a thematic study prepared in the framework of the Global Forest Resources Assessment 2005
L. S. Hamilton, N. Dudley, G. Greminger, N. Hassan, D. Lamb, S. Stolton, S. Tognetti, 2008

Opis: This study explains the role of forests in the hydrological cycle, with a particular focus on critical, "red flag" forest situations such as mountainous or steep terrain, river and coastal areas and swamp ecosystems, as well as the special case of mountainous small islands. It addresses the protection of municipal water supplies and emerging systems of payment for watershed services.--Publisher's description.
Ključne besede: gozdovi, voda
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1206; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Policijski vidik nezakonite sečnje dreves v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Sebastijan Barišić Jaman, 2014, diplomsko delo

Opis: Slovenija je dežela gozdov. Gozdovi pokrivajo 58,4 % površine naše države, zaradi česar se po gozdnatosti uvrščamo na tretje mesto v Evropski uniji. Prav zaradi te neizmerne bogatosti bi morala imeti tako posameznik kot celotna družba eno izmed določenih prioritet v življenju, skrb za naravo in njene dobrine. Med te dobrine naj bo uvrščen tudi gozd, ki ga sestavljajo drevesa in druga flora, dva sestavna dela našega življenja. Zaradi slabe finančne situacije se določeni posamezniki odločajo za izvršitev kaznivih dejanj na področju ekološke kriminalitete oziroma nezakonite sečnje dreves. Sicer v veliki večini primerov tovrstnih prekrškov ali kaznivih dejanj izvedejo ljudje z namenom pridobitve premoženjske koristi, posledično pa kot sekundarna posledica pride do uničenja in razvrednotenja okolja. Posamezniki ali organizirane združbe so pri izvršitvi nezakonite sečnje dreves zelo dobro organizirani, vloge posameznika so jasno določene, čas storitve pa je predčasno planiran glede na več dejavnikov. Namen diplomske naloge je predstaviti način preiskovanja tovrstnih kaznivih dejanj, kar je za policijo zelo oteženo. Kljub vsem okoliščinam morajo policisti ali kriminalisti storiti vse potrebno, da se na kraju sečnje dreves oziroma kaznivega dejanja zavarujejo sledovi in predmeti, ki bi pomagali pri odkritju in povezavi storilca tovrstnega dejanja s krajem kaznivega dejanja. Zaradi večje učinkovitosti pri preiskovanju kaznivih dejanj na področju tatvine lesa, uničevanja gozdov, nezakonite sečnje in trgovine z lesom slovenska policija tudi preko mednarodnega sodelovanja sodeluje v različnih projektih in mednarodnih operacijah. Vendar vse to ni dovolj. Kljub vloženim naporom v preiskovanje ekološke kriminalitete, predvsem na področju nezakonite sečnje dreves, se država do tega področja vede zelo mačehovsko. Gre za veliko problematiko, ki pa trenutno ni prioriteta v Republiki Sloveniji. Za učinkovitejše preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj je med vsemi ukrepi policije pomembno tudi sodelovanje z različnimi pristojnimi službami, kot so npr. državno tožilstvo, Zavod za gozdove, Davčna uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter drugi. Prav tako bi bilo treba spremeniti zakonodajo, tako na področju kaznovalne politike, na področju spremljanja, kontrole sečnje, kontrole izvora lesa in trgovine z lesom.
Ključne besede: gozdovi, drevesa, sečnja, nezakonita sečnja, ekološka kriminaliteta, trgovina z lesom, preiskovanje, dokazi, policija, mednarodno sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.01.2015; Ogledov: 1896; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
VLOGA PRAVA PRI POSEGANJU V GOZD IN GOZDNE POVRŠINE
Teja Šeško, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava dve težavi slovenskega gozdarstva, gospodarjenje z državnimi gozdovi in pretrganost gozdno – lesne verige. Na začetku je predstavljeno stanje slovenskih gozdov in lastniška struktura, nato pa gospodarjenje z državnimi gozdovi. Do koncesij, ki se podeljujejo za izkoriščanje državnih gozdov, se avtorica opredeli kritično. V delu opozarja na potrebo po spremembi zakonodaje. Na koncu so predstavljene težave lesnopredelovalne industrije in načrt, s katerim želi država ponovno oživiti to panogo. Delo prikazuje razvojne možnosti tega področja in ovire, ki mu stojijo na poti.
Ključne besede: gozdovi, koncesije, gozdno – lesna veriga
Objavljeno v DKUM: 19.12.2014; Ogledov: 1588; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (302,81 KB)

8.
Italijanska gozdna straža : diplomsko delo univerzitetnega študija
Marko Mohorčič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so čim bolj strnjeno in pregledno predstavljeni italijanski gozdni stražniki (it. Corpo forestale dello stato), ki poleg državne policije, karabinjerjev, kaznilniške policije in finančne straže predstavljajo enega izmed petih stebrov italijanske nacionalne policije. Gre za posebno institucijo, ki si prizadeva varovati naravo in hkrati skrbeti za njeno neokrnjenost, v sebi združuje represivna policijska pooblastila z naravovarstveno-servisno dejavnostjo. Strnemo lahko, da so glavne naloge Gozdnih stražnikov v Republiki Italiji sledeče: vzdrževanje javnega rada in varnosti (posebej v naravnem okolju in na podeželju), nadzor ter preprečevanje okoljske kriminalitete, zaščita prostoživečih živali in gozdnega rastlinja, nadzor kmetijsko- gozdarske in okoljske zakonodaje, varovanje zaščitenih naravnih območij, ohranjanje naravnih rezervatov, varovanje voda pred onesnaženjem, pomoč pri gašenju gozdnih požarov ter raziskovalna dejavnost. Zaradi lažjega razumevanja in večje preglednosti je začetek diplomskega dela posvečen kratkemu opisu sistema zagotavljanja varnosti v Republiki Italiji, ki se popolnoma razlikuje od našega ter je razdeljen na policijo na državni in krajevni ravni, vojaško policijo ter elitne enote in posebne oddelke policijskih sil. Osrednji del dela je posvečen Gozdnim stražnikom, katerih začetki segajo v leto 1822. Takrat je namreč piemontski kralj Carlo Felice izdal listino Regie Patenti, s katero je ustanovil gozdarsko upravo. V diplomskem delu so opisane naloge, pooblastila ter funkcije Gozdnih stražnikov. Eno izmed podpoglavij diplomskega dela je posvečeno njihovemu sodelovanju z deželami (it. regione) in lokalnimi skupnostmi, kjer je na kratko opisana tudi deželna ureditev v Republiki Italiji. Osrednje poglavje predstavlja tudi njihovo organizacijo, pogoje zaposlovanja, sistem napredovanja, uniforme in oznake ter njihovo simboliko. Omenjeni pa so tudi najpomembnejši dogodki in spremembe zakonodaje, ki so vplivale na današnjo organizacijo in podobo Gozdne straže.
Ključne besede: varnostni sistemi, nacionalna varnost, narava, zaščita narave, varovanje okolja, gozdovi, gozdna straža, organizacija, šolanje, Italija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.05.2013; Ogledov: 1931; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

9.
Ekološka kriminaliteta in trgovina z lesom : diplomsko delo univerzitetnega študija
Sara Korpič, 2012, diplomsko delo

Opis: »Onesnaženost okolja in naravne nesreče, kot njegove delne posledice, predstavljajo enega najbolj pomembnih in zaskrbljujočih varnostnih problemov sodobne družbe. Ljudje so onesnaževanje sprejeli kot neprijetno dejstvo v življenju, glede katerega lahko naredijo bore malo ali nič« (Hanningan, 1995:1), kar pa pravzaprav ne drži. Ravno mi smo tisti, ki lahko preprečimo izčrpanost ekosistemov. Pod pojmom ekološka kriminaliteta se največkrat razume nelegalno kriminaliteto težke industrije in multinacionalnih korporacij, v klasičnih oblikah kriminalitete pa kot tihotapljenje živali in rastlin .Ta vrsta kriminalitete po navadi deluje v mejah zakonitega in tudi, ko to mejo prestopi, je to težko dokazati. Tako v svetu kot tudi v Sloveniji se srečujemo s številnimi definicijami pojma ekološka kriminaliteta, nekoliko manj pa smo seznanjeni s tem, kako se v ekološko kriminaliteto vključujejo organizirane kriminalne skupine. Velik problem te kriminalitete predstavljajo tudi številne žrtve, ki so zaradi dolgoročnih posledic pogosto dolgo časa neopazne. Nezakonita sečnja je pojav v svetu, ki škodi okolju, zmanjšuje biotske raznovrstnosti, zmanjšuje konkurenčnost zakonitih gozdarskih dejavnosti, povečuje letne emisije ogljikovega dioksida ter je tesno povezana s korupcijo, organiziranim kriminalom in nasilnimi konflikti. Posledično se nelegalna trgovina z lesom pojavlja kot odgovor na neučinkovito delo vladnih organizacij pri poskusu omejevanja ekološke kriminalitete. To je najbolj opazno predvsem v državah v razvoju kjer so mehanizmi za preprečevanje slabi in premalo upoštevani. V diplomski nalogi bi rada odgovorila na problem in vprašanja, ki sem jih zastavila, in ta so: ali je organizirana ekološka kriminaliteta dobro definirana v svetu in v Sloveniji; ali lahko razlog za razvoj ekološke kriminalitete do te stopnje iščemo predvsem v neozaveščenosti ljudi in ohlapnosti zakonov; kakšne so posledice nezakonite sečnje ter kakšni so dobički le-te, prikazala pa bi rada tudi povezavo med organiziranim kriminalom in trgovino z lesom..Navedla sem tudi zakone, ki urejajo področje ekološke kriminalitete in trgovine z lesom tako v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, trgovina z lesom, gozdovi, drevesa, sečnja, nezakonita sečnja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.11.2012; Ogledov: 3220; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (654,89 KB)

10.
Nelegalno izsekavanje gozdov in trgovina z lesom : diplomsko delo univerzitetnega študija
Gašper Markelj, 2012, diplomsko delo

Opis: Nelegalno izsekavanje gozdov in trgovina z lesom je ena izmed vrst organizirane ekološke kriminalitete in je razširjena po celem svetu. Ta vrsta kriminalitete postaja vse večji problem, saj je v porastu glede na analizo primerov, ki sem jih pridobil od »Illegal-logging.info«. Negativen vpliv se kaže v vse pogostejših podnebnih ekstremih, izginjanju rastlinskih in živalskih vrst in tudi kot ekonomski problem držav, saj nekatere beležijo milijonske ali celo milijardne izgube. Če se nelegalnega izsekavanja in trgovine z lesom ne bo pravočasno začelo omejevati in zatirati, lahko predstavlja resno grožnjo tudi za sam obstoj človeka. Za učinkovito preganjanje in preprečevanje te vrste kriminalitete bo potrebno vzpostaviti ustrezno zakonodajo in mehanizme, tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni. Vsekakor mora postati prioriteta dela policije, se pravi, enako pomembna kot so kazniva dejanja povezana z drogo. Res, da so dobički manjši, vendar je izsledljivost veliko težja v primerjavi z drogo. Poleg neustrezne zakonodaje in težke izsledljivosti je slabo tudi to, da pojem »nelegalnega izsekavanja gozdov in trgovine z lesom« v veliko državah ni opredeljen. Tudi v Sloveniji. Dobro kar je, so načrti in programi, na primer FLEGT, različni projekti, na primer pogozdovanje, in delovanje nevladnih organizacij. Optimizem pa vzbuja dejstvo, da so se stvari začele premikati v pravo smer in da je še nekaj časa za pravilne odločitve, ureditev zakonodaje ter spremembo miselnosti pri ljudeh za pozitiven rezultat.
Ključne besede: gozdovi, drevesa, sečnja, nezakonita sečnja, ekološka kriminaliteta, trgovina z lesom, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.10.2012; Ogledov: 3281; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (380,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici