| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj koncepta prepoznavanja različnih vrst dreves pri osnovnošolcih skozi razvoj modela gozdne učne poti
Neža Kavčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je bil glavni namen ugotoviti, kako dobro osnovnošolci poznajo različne vrste dreves in na podlagi ugotovitev sestaviti model gozdne učne poti po mestnem parku v Mariboru. Naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del je razdeljen na štiri sklope. V didaktičnem sklopu so predstavljeni splošni cilji in vsebine predmeta naravoslovje in tehnika ter naravoslovje. V psihološkem sklopu je podrobneje opredeljen razvoj otroka v srednjem otroštvu. Naravoslovni sklop opredeljuje glavno tematiko magistrske naloge, drevesa. V zadnjem sklopu sta predstavljena mesto Maribor in Osnovna šola Bojana Ilicha, Maribor. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in analiza raziskave, v kateri so sodelovali učenci četrtega in šestega razreda Osnovne šole Bojana Ilicha, Maribor. Z raziskavo je ugotovljeno, kako dobro otroci prepoznavajo in ločujejo različne vrste dreves in kako poznajo bližnji šolski okoliš. Rezultati kažejo, da znanje učencev ni preveč dobro. Imeli so težave s skiciranjem listov dreves, prav tako z ugotavljanjem, kateri plod pripada določenemu drevesu. Več znanja so pokazali pri naštevanju čim več drevesnih vrst. Šolski okoliš so dobro poznali, saj so v veliki večini napisali, da je v bližini šole park, v katerem je veliko različnih drevesnih vrst. Na podlagi slabših rezultatov o znanju anketiranih učencev o drevesih v empiričnem delu je v praktičnem predstavljen model gozdne učne poti, ki ga učitelji lahko pripravijo za učence. Ti bodo na koncu znali bolje prepoznavati in ločevati različne drevesne vrste.
Ključne besede: osnovna šola, gozdna učna pot, naravoslovje, Maribor
Objavljeno: 09.03.2020; Ogledov: 377; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (4,75 MB)

2.
NARAVOSLOVNE DEJAVNOSTI OB BUKOVNIŠKEM JEZERU
Sanja Rous, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti načrtovano gozdno učno pot za predšolske otroke na Bukovniškem jezeru s posameznimi izbranimi naravoslovnimi dejavnostmi, preko katerih si otroci razvijajo določene sposobnosti in spretnosti. V teoretičnem delu so podrobneje opisane značilnosti Bukovniškega jezera z okolico, na katerem se izvaja načrtovana gozdna učna pot. Predstavljen je pomen gozdnih učnih poti in opisana učna pot na Bukovnici. Podrobneje smo predstavili in opisali zgodnje raziskovanje v predšolskem obdobju ter vlogo vzgojitelja pri raziskovanju. V empiričnem delu smo načrtovano gozdno učno pot razdelili na sedem različnih enodnevnih projektov, preko katerih se otroci ob različnih čutilih srečajo z drevesi, rastlinami, živalmi, prstjo in vodo ob Bukovniškem jezeru. Načrtovane projekte smo poimenovali po barvnih poteh in so slikovno prikazane na zemljevidu. Del diplomske naloge je praktičen. Praktičen del je zasnovan in izveden v obliki enodnevnega projekta, imenovanega »Rumena pot«, in temelji na raziskovalnem delu otrok v okolici Bukovniškega jezera. Rezultati so predstavljeni kvalitativno – z opazovanjem.
Ključne besede: Bukovniško jezero, gozdna učna pot, naravoslovne dejavnosti, raziskovalno delo, raziskovalni problem, predšolski otrok
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 1110; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

3.
ANALIZA RAZUMEVANJA TURIZMA V DOMAČEM KRAJU Z VIDIKA UČENCEV RAZREDNE STOPNJE NA DVOJEZIČNEM PODROČJU OBČINE DOBROVNIK
Tamara Berden, 2011, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je Analiza razumevanja turizma v domačem kraju z vidika učencev razredne stopnje na dvojezičnem področju občine Dobrovnik. Diplomska naloga je sestavljena iz treh delov, teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del povzema glavne naravno-geografske in družbeno-geografske značilnosti, šolstvo, šport, naravno, kulturno in etnološko dediščino ter turizem v občini Dobrovniku. V empiričnem delu nas je zanimalo, kako učenci razumejo turizem v domačem kraju, kaj bi preuredili, katera ustanova jim je najbolj zanimiva in katera bi bila turistom, ki bi obiskali našo občino, kako so zadovoljni z urejenostjo občine Dobrovnik ter kako učenci Dvojezične osnovne šole Dobrovnik sploh skrbijo za urejenost okolja. Z izvedeno raziskavo smo ugotovili, da stopnja razgledanosti sovpada s starostno in razvojno stopnjo otrok, razlik pa glede na spol skorajda ni. Učenci se močno zavedajo, da je občina Dobrovnik turistični kraj, ter da so tri destinacije, ki so tako njim kot tudi verjetno za turiste najbolj privlačne v našem kraju. To pa je Bukovniško jezero, hiša Györgya Dobronokija in Ocean Orchids. Refleksijo empiričnega dela predstavlja praktični del, kje smo sestavili in popestrili našo gozdno učno pot ob Bukovniškem jezeru, saj je Bukovniško jezero po mnenju anketiranih učencev najzanimivejši kraj in tudi del, kjer bi oni največ spremenili, gozdna učna pot pa bi bila dobra destinacija za mlade, ki vse pogosteje prihajajo v naš kraj. Namen praktičnega dela je bil ugotoviti dober primer povezave teorije in prakse. Podatki so pokazali, da se učenci zavedajo, da je občina Dobrovnik turistični kraj ter da imajo učenci veliko idej, kako privabiti turiste v naše kraje.
Ključne besede: domači kraj, turizem, otroci, narava, razredna stopnja, Dobrovnik, gozdna učna pot
Objavljeno: 04.07.2011; Ogledov: 1655; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (5,52 MB)

4.
Gozdna učna pot Pistrov grad
Metka Prohart, 2010, diplomsko delo

Opis: Otroci so vedno vedoželjni, le znati jih moramo motivirati. Že na začetku učne ure jih lahko motiviramo z zgodbo. Marija Montessori in tudi Anton Martin Slomšek, ki je živel in delal v Vuzenici in tukaj tudi napisal učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli, sta nam še vedno lahko za vzgled za vzorno pedagoško delo. Slomšek je bil izredno nadarjen vzgojitelj, mojster slovenske govorjene in pisane besede in gledal je zelo daleč naprej v prihodnost. V diplomski nalogi sem pripravila učne aktivnosti za starost otrok od 6 do 14 let. Z otroci hodimo v naravo čim pogosteje. Temelj dobrega razumevanja pa je natančno opazovanje. Otroci pri svojem delu na Gozdni učni poti Pistrov grad pridobivajo znanje s pomočjo skiciranja rastlin in živali in pri tem uporabljajo naravoslovno fotografijo. Preskusijo se v igri. Otroci domače okolje spoznavajo kot naravni spomenik. Tudi sami raziskujejo naravoslovno kulturno zgodovinsko učno pot Pistrov grad in cenijo dela znamenitih Vuzeničanov. Spoznajo delo in življenje umetnika Oskarja von Pistorja in njegove družine. Dejavnosti na Gozdni učni poti Pistrov grad načrtujemo in izvajajmo vsaj dvakrat na mesec. Izvajamo jih lahko v vseh letnih časih in skoraj v vseh vremenskih razmerah. Otroke vodimo na Gozdno učno pot Pistrov grad tudi, kadar dežuje, sneži, je megleno ali sije sonce. Osnovni namen takšnega dela je tudi, da otrokom omogočimo konkretno doživljanje in zaznavanje okolja v katerem živijo in prav tako doživljanje velikih umetniških del s katerimi se soočijo v domačem okolju in nadalje v umetnostni galeriji. V diplomskem delu pripravim tudi izbor potencialnih učnih gesel za Gozdno učno pot Pistrov grad. Spoznavanje narave domačega okolja podkrepimo z otroci še z obiski botaničnega parka in zoološkega vrta ter obiskom različnih strokovnjakov.
Ključne besede: narava, otroci, doživljanje in spoznavanje naravnih in kulturnih znamenitosti, Gozdna učna pot Pistrov Grad
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 2459; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici