| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODKRIVANJE GOVORNO-JEZIKOVNIH MOTENJ PRI 5-LETNIKIH
Barbara Brec, 2015, magistrsko delo

Opis: Govorno-jezikovnih težav je v zadnjih nekaj letih vse več, kljub temu pa jih danes logopedi hitreje odkrijejo in odpravijo. Na kvaliteto logopedske obravnave vplivajo predvsem višji nivo znanja, večje število raziskav in odkritij, novi merski instrumenti, diagnostična sredstva ter poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na govor. Prav tako se govorne in jezikovne težave hitreje odpravijo, če gre za zgodnje odkritje, ko je otrok še majhen. Preventiva oziroma sistematični pregledi so zato izredno pomembni kot tudi sodelovanje logopeda z zdravstvenim osebjem in otrokovimi starši. Prepoznavanje primanjkljajev in motenj na področju govora ter jezika zahteva celostno obravnavo, ki ne sega le na ozko področje artikulacije. Logoped mora biti pozoren na otrokov govor, na dihanje, požiranje in govorila, prepoznati mora pravilno artikulacijo, tempo govora, agramatično izražanje ter disfonijo (Globačnik, 1999). Če je pri otroku potrebna nadaljnja logopedska obravnava, je pomembno, da ugotovi vse razloge, ki vplivajo na zaostajanje v govornem razvoju. V teoretičnem delu smo dejavnike raziskovanja predstavili s pomočjo slovenske in tuje literature. V raziskavi smo na podlagi že izdelanih merskih instrumentov ugotavljali možne dejavnike za govorni razvoj. Preverjali smo kvaliteto izgovora, glasu, pravilno zaporedje glasov, kvaliteto pripovedovanja, ritem govora in ustreznost ter neustreznost govoril. Vključenih je bilo 100 petletnih otrok, pri katerih je bil testiran izdelan instrument, splošne podatke o otroku pa so izpolnili njegovi starši.
Ključne besede: Govorno-jezikovne motnje, govorno-jezikovni razvoj, dejavniki govornega razvoja, govorna vsebina, petletniki
Objavljeno: 19.08.2016; Ogledov: 1903; Prenosov: 410
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

2.
Priredbe leposlovja za otroke z motnjami sluha in govorno-jezikovnimi motnjami
Nika Vizjak, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Priredbe leposlovja za otroke z motnjami sluha in govorno-jezikovnimi motnjami so obravnavane priredbe proznih literarnih besedil v laže berljive oblike, namenjene skupini oseb s posebnimi potrebami na področju sluha, govora in jezika. V prvem delu so opisane motnje in težave, ki se osebam s temi motnjami pojavljajo pri branju literarnih besedil, ter zakonske podlage za njihovo izobraževanje. Sledi pregled v Sloveniji izdanih besedil, ki so prirejena oziroma primerna za obravnavano populacijo otrok. V sklopu študije primera so predstavljeni rezultati ankete, izvedene med učitelji, ki poučujejo slovenščino v ustanovah, ki se ukvarjajo s to populacijo. Predstavljeno je tudi nekaj internega gradiva, ki nastaja v teh ustanovah. Prav tako so opisani rezultati opazovanja učencev z motnjami sluha in z govorno-jezikovnimi motnjami pri urah književnosti, ki se je izvajalo na Centru za sluh in govor Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da so obstoječe priredbe dobre, vendar jih je premalo, da je v zadnjih letih izšlo veliko avtorskih besedil, namenjenih otrokom z disleksijo, da so učitelji primorani sami prirejati besedila, da se učenci na prirejena besedila bolje odzivajo ter da priredbe pozitivno vplivajo na motivacijo učencev za branje. Zato bi bilo smiselno, da se v prihodnje priredi še več besedil, ki bi ustrezala specialnodidaktičnim in literarnoestetskim kriterijem.
Ključne besede: priredbe, mladinska književnost, gluhi, govorno-jezikovne motnje, disleksija
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 848; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

3.
Učenje učenja govora in jezika pri učencih z motnjo v duševnem razvoju na primeru knjige v lahkem branju
Nina Volčanjk, 2018, magistrsko delo

Opis: Besedila v obliki lahkega branja omogočajo odraslim in otrokom z motnjo v duševnem razvoju, da se v današnjem okolju počutijo kot enakovredni in samostojnejši posamezniki. Posamezniki z motnjo v duševnem razvoju namreč počasneje usvajajo znanje ter počasneje razvijajo kompetence govora, jezika in komunikacije. Besedila v obliki lahkega branja jim omogočajo, da se samostojno izobražujejo, širijo svoje obzorje in razvijajo svoj besedni zaklad ter kompetenco učenja učenja, katere sestavni deli so govor, jezik in komunikacija. Rezultati v empiričnem delu naloge so pokazali, da učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju bolje razumejo besedilo v obliki lahkega branja (eksperimentalna skupina) kot običajno besedilo v primerjavi z učenci, kjer smo brali besedilo v običajni obliki (kontrolna skupina). Prav tako so rezultati pokazali, da so kompetence govora, jezika in komunikacije statistično značilno višje pri učencih, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja. Učenci, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja, so svojo razlago pogosteje podkrepili na primerih iz besedila, v večji meri pravilno odgovarjali in pojasnjevali besedne zveze in imeli so manj težav z vzročno-posledičnimi razmerji in argumentacijo svojih dogovorov kot učenci kontrolne skupine. V celoti so bili odgovori učencev v eksperimentalni skupini bolje strukturirani, imeli so kompleksnejšo strukturo povedi, odgovarjali so bolj samozavestno in prepričano od svojih vrstnikov v kontrolni skupini. Z raziskavo smo dokazali, da je uporaba besedil v obliki lahkega branja bolj učinkovita z vidika razvijanja kompetence učenja učenja na preučevanih postavkah (govor, jezik, komunikacija).
Ključne besede: motnja v duševnem razvoju, učenci s posebnimi potrebami, učenje učenja, lahko branje, govorno-jezikovne motnje, govor, jezik, komunikacija.
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 577; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

4.
Uspešnosti na področju učenja in vedenjske značilnosti pri učencih s posebnimi potrebami v prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom
Barbara Vanovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšna je uspešnost na področju učenja učenca z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) ter učenke z govorno-jezikovnimi motnjami, ki ima Prader-Willijev sindrom (PWS). V raziskavo sta bila vključena učenka in učenec tretjega razreda, ki imata oba GJM, učenka pa ima dodatno genetsko motnjo PWS. Učenca obiskujeta Prilagojeni program devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. Zanimale so nas podobnosti obeh učencev na učnem in vedenjskem področju, kakor tudi razhajanja med njima. Učiteljem razrednega pouka, angleščine, športa in podaljšanega bivanja ter logopedinjama in delovni terapevtki smo razdelili ocenjevalne vprašalnike, s katerimi smo želeli ugotoviti razlike med učencem z GJM in učenko s PWS na področju uspešnosti pri učenju ter na področju vedenjskih značilnosti pri delu v razredu in pri individualni obravnavi (logoped, delovni terapevt). Prav tako nas je zanimalo, kateri zunanji in notranji dejavniki vplivajo na učni napredek in vedenjske značilnosti v različnih situacijah. Rezultati ocenjevalnih vprašalnikov so pokazali, da obstajajo razlike med učencema z GJM in PWS tako v razredu, kakor tudi pri individualni obravnavi. Uspeh na področju učenja je pri individualni obravnavi boljši kot v razredu, negativni vedenjski vzorci pa so manj prisotni. Opazili smo tudi razliko med učencema. Pri učenki s PWS se pogosto pojavljajo vedenjske značilnosti, ki so tipične za PWS, na področju uspešnosti pri učenju pa med učencema ni toliko odstopanj.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, Prader-Willijev sindrom, uspešnost na področju učenja, vedenjske značilnosti, razred, individualna obravnava, logoped, delovni terapevt
Objavljeno: 11.12.2018; Ogledov: 214; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (8,00 MB)

5.
Sodelovanje vzgojitelja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami
Nika Plevnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, z naslovom Sodelovanje vzgojitelja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami, je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili skupino otrok z govorno-jezikovnimi motnjami. Predstavili smo tudi dejavnike govorno-jezikovnega razvoja, govorno-jezikovne motnje in njihove stopnje, značilnosti otrok z govorno-jezikovnimi motnjami v predšolskem obdobju, prilagoditve za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami v vrtcih, ki izvajajo program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ter delo in sodelovanje vzgojitelja ter specialnega in rehabilitacijskega pedagoga. Empirični del prikazuje raziskavo, s katero smo preučili, kako vzgojitelji ocenjujejo svojo usposobljenost in strokovne kompetence za delo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami in kakšne so oblike sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Za pridobitev odgovorov smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 40 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev slovenskih javnih vrtcev. Rezultati so pokazali, da ocenjujejo anketiranci svoje kompetence za delo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami najvišje na področju socialnega vključevanja otrok z govorno-jezikovnimi motnjami v skupino, najnižje pa področje poznavanja prostorskih prilagoditev ter prilagajanja didaktičnih pristopov, metod, oblik dela in področji dejavnosti. Preučitev oblik sodelovanja vzgojiteljev s specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi kaže, da vzgojitelji pogrešajo/potrebujejo zlasti pomoč specialnega in rehabilitacijskega pedagoga pri uvajanju otroka z govorno-jezikovnimi motnjami v skupino in posvetovanje s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, vrtec, vzgojitelj, specialni in rehabilitacijski pedagog
Objavljeno: 03.02.2020; Ogledov: 145; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici