1. Pripovedovalska škatla kot didaktični pripomoček v prvem triletju osnovne šole : magistrsko deloEva Vajda, 2024, magistrsko delo Opis: Teoretični uvod v magistrskem delu na začetku vsebuje podroben opis govornega razvoja. Sledi predstavitev merjenja govornega razvoja. Predstavimo lestvico govornega razvoja in pripovedovanje zgodbe. Osredotočimo se na spodbujanje govornega razvoja in zmožnosti pripovedovanja zgodbe. Zanimal nas je tudi vpliv družinskega okolja na zmožnost pripovedovanja ter merjenje skupnega branja s ček listo. Posvetili smo se še spodbujanju razvoja zmožnosti pripovedovanja zgodbe v komunikacijskem modelu književne vzgoje. Na koncu teoretičnega dela smo podrobneje pogledali didaktične pripomočke za razvijanje zmožnosti pripovedovanja zgodbe, predstavili smo značilnosti pravljice in se osredotočili na Pripovedovalsko škatlo. V nadaljevanju smo naredili raziskavo, v kateri je sodelovalo 12 otrok. V sklopu pravljičnega krožka smo z otroki izvedli šest srečanj in se igrali s Pripovedovalsko škatlo. Želeli smo izvedeti, ali se bo pripovedovanje otrok po uporabi didaktičnega pripomočka Pripovedovalska škatla izboljšalo glede na določene kriterije. Na koncu smo prišli do ugotovitev, da so otroci po uporabi Pripovedovalske škatle povprečno uporabili več besed, več različnih besed, manjšo povprečno dolžino povedi, več enostavčnih povedi ter več priredno in podredno zloženih povedi. Izboljšava po uporabi Pripovedovalske škatle je bila vidna tudi v doseženi stopnji koherentnosti in kohezivnosti. Povprečno večje je bilo tudi število dogodkov in število pravljičnih prvin. Ključne besede: govorni razvoj, pripovedovanje, koherentnost, kohezivnost, Pripovedovalska škatla Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,58 MB) |
2. Razumevanje frazemov iz vsakdanjega življenja pri starejših predšolskih otrocih : diplomsko deloTinkara Toplak, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Razumevanje frazemov iz vsakdanjega življenja pri starejših predšolskih otrocih vsebuje teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu naloge smo predstavili govorni razvoj in frazeologijo. Podrobneje smo predstavili tudi frazeme, njihovo rabo in razumevanje. Prav tako smo se dotaknili tudi delitve frazemov. Naš namen empiričnega dela naloge je bil ugotoviti, kako starejši predšolski otroci, stari od 5 do 6 let, razumejo frazeme iz vsakdanjega življenja. Podatke za analizo smo pridobili preko začetnega in končnega preverjanja. Izbrali smo si štiri različne odlomke, ki vsebujejo frazeme. Preko le-teh smo preverjali, kako starejši predšolski otroci razumejo frazeme in ali obstaja razlika v številu frazemov ter načinu razumevanja le-teh. V praktičnem delu pa smo predstavili štirinajst različnih dejavnosti, ki smo jih izvajali med začetnim in končnim preverjanjem z eno izmed skupin. Ključne besede: Govorni razvoj, razumevanje, frazemi, frazeologija. Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 175; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,29 MB) |
3. Primerjava pripovedovanja zgodbe ob črno-beli ter barvni ilustraciji : diplomsko deloLara Ocepek, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Primerjava pripovedovanja zgodbe ob črno-beli ilustraciji ter barvni ilustraciji smo v teoretičnem delu opredelili govor, pripovedovanje, vlogo socialne igre v razvoju govora in skupno branje odraslih in otrok. Pri tem smo se dotaknili razvoja govora in podrobneje opisali faze govornega razvoja, prve besede, razvoj besedišča. Podrobneje smo opisali razvoj pripovedovanja otrok, pripovedovanje ob ilustracijah, skupno branje, razvoj ustvarjalnosti in domišljije otrok ter pojasnili vlogo socialne igre pri razvoju govora otrok.
V empiričnem delu smo izvedli dve preverjanji, v katerih je sodelovalo 17 otrok starosti 3 do 5 let. Otroci so pripovedovali dve zgodbi, in sicer eno ob črno-beli ilustraciji ter eno ob barvni ilustraciji. Njihove zgodbe smo zvočno posneli, nato pa jih dobesedno prepisali in analizirali. Zanimalo nas je, pri katerem pripovedovanju bodo tvorili več povedi, samostalnikov, glagolov, pridevnikov, veznikov in predlogov.
Zanimalo nas je, katera ilustracija bo otroke bolj spodbudila za tvorjenje več različnih besednih vrst.
Rezultati so pokazali, da so otroci tvorili več povedi, glagolov in predlogov pri pripovedovanju ob črno-beli ilustraciji. Pri pripovedovanju ob barvni ilustraciji pa so bili uspešnejši zgolj pri tvorjenju pridevnikov in veznikov. Samostalnike so tvorili enakomerno v obeh pripovedih. Ključne besede: govorni razvoj, pripovedovanje zgodb, ilustracije, otroci, skupno branje Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 236; Prenosov: 53
Celotno besedilo (2,41 MB) |
4. Razvoj artikulacije in besedišča pri otrocih v starostnem obdobju od tretjega do četrtega letaValentina Potočnik, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Razvoj artikulacije in besedišča pri otrocih v starostnem obdobju od tretjega do četrtega leta smo v teoretičnem delu s pomočjo literature najprej opredelili, kaj je govor in podrobneje predstavili govorni razvoj. Opredelili smo najpogostejše dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora in rast besedišča pri otrocih, poudarek pa smo namenili glasovnemu zaznavanju in razvijanju posameznih glasov. Predstavili smo opismenjevanje in poslušanje ter opredelili, kakšen pomen imata na govornem področju.
V empirični del smo v sklopu dveh preverjanj vključili 30 otrok. Otroci so v razmaku šestih mesecev poimenovali iste sličice, mi pa smo njihovo poimenovanje in natančno izgovorjavo zapisali. Preverjali smo napredek v besedišču in artikulaciji ter podrobneje analizirali, v kakšni meri se je izgovorjava posameznih glasov izboljšala.
Rezultati so pokazali, da se je pri 2. preverjanju pri vseh otrocih izboljšala artikulacija besed, besedni zaklad pa je postal širši. Več kot polovica otrok je v šestih mesecih naredila velik napredek, le nekateri so napredovali manj. Ključne besede: govorni razvoj, razvoj glasov, otroci, besedišče, poimenovanje Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 461; Prenosov: 116
Celotno besedilo (6,29 MB) |
5. Slikanice, ki v zgodbah poudarjajo glas r : diplomsko deloDeja Milošič, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Slikanice, ki v zgodbah poudarjajo glas r, je obravnavanih šest kakovostnih književnih gradiv, ki so lahko v pomoč otrokom, ki se srečujejo s težavami pri izgovoru črke/glasu r. Kakovostno slikaniško gradivo lahko služi kot vzpodbuda in pomoč pri odpravi govornih težav. V prvem delu je predstavljen razvoj govora in besedišča od rojstva do vstopa v šolo. Sledi opredelitev slikanice, ki je osrednji predmet zaključnega dela. Predstavljena je njena definicija, kriteriji za določitev kakovostne slikanice, in funkcija slikanice za otrokov celostni razvoj. Opredeljena je vloga ilustracije v slikanici, definirana kakovostna ilustracija in opredeljene različne klasifikacije slikanice, glede na oblikovni odnos. V nadaljevanju je opisan razvoj pripovedovanja pri otrocih. Predstavljeno je, kako odrasli z bralnim zgledom vplivajo na otrokovo bralno pismenost. Ob koncu teoretičnega dela je definirana skupina otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, njihovi primanjkljaji v govoru in nasveti za starše in vzgojitelje pri odpravljanju teh težav. Predstavljen je tudi razvoj glasu r in vaje, s katerimi otroka spodbudimo k lažji izgovorjavi tega glasu. V drugem delu so analizirane knjige, ki v svoji vsebini poudarjajo glas r in so lahko dobro izhodišče za vajo. Ključne besede: predšolski otrok, govorni razvoj, glas r, slikanica, branje Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 710; Prenosov: 91
Celotno besedilo (2,63 MB) |
6. Spodbujanje govornega razvoja učencev priseljencev na področju slovenskega jezika : magistrsko deloNika Ograjenšek, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučili razvoj slovenskega besedišča in skladenjske zmožnosti pri učencih priseljencih. V teoretičnem delu smo natančneje opredelili dve od komunikacijskih zmožnosti – poslušanje in govor. Pri govoru smo se osredotočili na govorni razvoj in vpliv dejavnikov na govorni razvoj. Dotaknili smo se tudi besedoslovja, saj je tesno povezan s skladenjsko zmožnostjo. Opredelili smo dvojezičnost in preučili načine, s katerimi vključujemo učence priseljence v slovenske osnovne šole, in metode, s katerimi spodbujamo govorni razvoj na področju slovenskega jezika pri učencih priseljencih. V empiričnem delu smo preko praktičnega dela in študije primera izvedli raziskavo, v katero je bilo vključenih 13 učenec priseljencev, ki so obiskovali prvi razred na eni od osnovnih šol v Mariboru. Izvedli smo preizkusa, s katerima smo preverili začetno stanje na področju poimenovalne in skladenjske zmožnosti ter končno stanje, preko katerega smo ugotavljali napredek govornega razvoja učencev priseljencev na področju slovenskega jezika. Med obema preizkusoma smo izvedli praktični del raziskave, osem individualnih srečanj, katerih glavni cilj je bil razvijanje poimenovalne in skladenjske zmožnosti. Preko pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da so učenci priseljenci napredovali v govorni zmožnosti na področju slovenskega jezika. Ključne besede: govorni razvoj, razvoj besedišča, poimenovalna zmožnost, skladenjska zmožnost, učenci priseljenci Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 597; Prenosov: 91
Celotno besedilo (3,81 MB) |
7. Razlike v pripovedovanju zgodb otrok v homogenih, heterogenih in kombiniranih oddelkih vrtca : diplomsko deloKarin Jurak, 2022, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bilo preučiti možne razlike pri pripovedovanju zgodb predšolskih otrok, znotraj vseh treh oddelkov vrtca (homogeni, heterogeni in kombinirani oddelek). Želeli smo raziskati, ali prihaja do odstopanj v številu uporabljenih besed in povedi ter do odstopanj v doseženi stopnji koherentnosti in kohezivnosti pri pripovedovanih zgodbah otrok, vključenih v različne oddelke vrtca.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali posamezen oddelek vrtca ter njegove prednosti in slabosti. Poglobili smo se v govorni razvoj ter razvoj pripovedovanja predšolskih otrok. V empiričnem delu smo analizirali rezultate preverjanj, ki smo jih izvedli v izbranem vrtcu, v mesecu decembru 2021 in mesecu marcu 2022. V preverjanje je bilo skupaj vključenih 18 predšolskih otrok, iz vseh treh oddelkov vrtca. Rezultate smo predstavili v tabeli in zapisali interpretacijo. Rezultati preverjanj so pokazali, da obstajajo razlike v pripovedovanih zgodbah, glede na oddelek, v katerega so otroci vključeni. Najbolj koherentne zgodbe so pripovedovali otroci, vključeni v homogeni oddelek, najbolj kohezivne zgodbe pa otroci, ki so vključeni v heterogeni oddelek. Najmanj koherentne in kohezivne zgodbe so pripovedovali otroci, vključeni v kombinirani oddelek. Največje število besed in povedi so pri pripovedovanju uporabili otroci, vključeni v homogeni oddelek, medtem ko najmanj otroci, vključeni v heterogeni oddelek. Ključne besede: govorni razvoj, pripovedovanje, zgodba, koherentnost, kohezivnost Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 819; Prenosov: 119
Celotno besedilo (2,10 MB) |
8. Razumevanje frazemov v izbrani Grimmovi pravljici pri učencih 1. in 5. razreda : magistrsko deloSaša Tisel Fidler, 2022, magistrsko delo Opis: Frazeologija je veda o stalnih besednih zvezah, katere osnovni pojem je frazem s frazeološkim pomenom. Frazeologija v ožjem smislu pomeni, da so frazeološke jezikovne enote tiste, katerih pomena ni mogoče razbrati iz njenih sestavin (npr. knjižni molj); v širšem smislu pa pomeni, da so frazeološke jezikovne enote tiste, katerih pomen celote je enak vsoti pomenov sestavin (npr. spalna srajca). Frazeme pogosto srečamo v sodobni mladinski književnosti. Mlajši otroci imajo težave pri razumevanju le-teh, kar se v starostnih obdobjih govornega razvoja izboljšuje, vendar moramo učenje frazemov spodbujati. Pravljice so za otroka okolje, kjer spoznavajo življenje in knjižni jezik ter širijo besedni zaklad.
V empiričnem delu smo želeli raziskati, kako učenci prvega in petega razreda razumejo frazeme v izbrani Grimmovi pravljici. Zanimalo nas je, ali na razumevanje vplivajo starost, spol in frazemi glede na njihovo delitev. V raziskavo je bilo vključenih 20 učencev 1. in 5. razreda. Z metodo polstrukturiranega intervjuja in analize smo ugotovili, da starost pomembno vpliva na razumevanje frazemov, saj so jih starejši učenci razumeli več. Glede na spol so bili uspešnejši dečki, na splošno pa so učenci bolje razumeli frazeme s prenesenim pomenom kot pa tiste, katerih pomena ne moremo ugotoviti iz besed, ki ga tvorijo. Ključne besede: frazeologija, frazem, govorni razvoj, pravljice, brata Grimm Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 688; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,66 MB) |
9. Primerjava pripovedovanja zgodbe ob nizu sličic ter sliki z več elelmenti : diplomsko deloTamara Lesnika, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu smo obravnavali govorni razvoj, ki je za otroke v predšolskem obdobju izjemnega pomena. Osredotočili smo se na številne dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj. Ker pa se naše diplomsko delo nanaša na pripovedovanje zgodb, smo ugotavljali, kakšne zgodbe lahko pričakujemo pri otrocih določene starosti, kako se razvoj pripovedovanja stopnjuje ter kako krepimo otrokov besedni zaklad. Veliko vlogo pri komunikaciji ima prav tako poslušanje, zato smo del teoretičnega dela namenili tudi temu, kjer smo predstavili načine poslušanja ter njegovo krepitev.
Empirični del pa zajema predstavitev podatkov, ki smo jih pridobili z zbiranjem in analiziranjem zgodb. V raziskavo je bilo vključenih 14 otrok starih 5–6 let. V raziskavi smo primerjali pripovedovanje zgodb ob nizu treh sličic ter pripovedovanje zgodb ob eni sliki z več elementi. Številne raziskave kažejo, da so otroci tvorili daljše zgodbe pri pripovedovanju ob nizu treh sličic, ki so jih lahko postavili v poljubno zaporedje, kot pri eni sliki, ki vsebuje več elementov. Tudi v empiričnem delu naše raziskave smo ugotovili, da so otroci uporabili več besed, povedi ter dogodkov pri pripovedovanju ob nizu treh sličic. Ključne besede: pripovedovanje, govorni razvoj, poslušanje, predšolska vzgoja, zgodba Objavljeno v DKUM: 10.06.2022; Ogledov: 842; Prenosov: 134
Celotno besedilo (972,15 KB) |
10. Zmožnost pripovedovanja zgodbe učencev 3. razreda : magistrsko deloAnamarija Pojbič, 2021, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti stopnjo koherentnosti in kohezivnosti pri pripovedovanju otrok. Poleg tega nas je zanimalo tudi, ali obstajajo razlike v povprečni rabi vseh, enostavčnih in večstavčnih povedi ter v povprečju uporabljenih besed v vseh, enostavčnih in večstavčnih povedih, glede na starost. Na koncu smo preučili še, ali učenci slikovno gradivo razporedijo v smiselno zaporedje in svoji zgodbi podajo naslov ter ali je ta nenavaden. V raziskavi je sodelovalo dvaindvajset otrok 3. razreda. Pri preverjanju smo uporabili niz petih sličic. Rezultati so pokazali, da je pri učencih bila koherentnost in kohezivnost prisotna. Stopnja koherentnosti in kohezivnosti je bila visoka. Prav tako nismo opazili razlik pri ocenjevanju koherentnosti in kohezivnosti zgodbe glede na spol, tako moški kot ženske so prejeli enako število točk. Med otroki glede na starost razlik v povprečni rabi vseh, enostavčnih in večstavčnih povedi nismo opazili. Razlika se je pokazala šele pri povprečni rabi besed v vseh, enostavčnih in večstavčnih povedih, povprečje je bilo višje pri starejših učencih. Rezultati so pokazali tudi, da so vsi učenci svoji zgodbi podali naslov in niz sličic razporedili v smiselno zaporedje. Vsi učenci so zgodbi podali nenavaden naslov. Ključne besede: govorni razvoj, pripovedovanje, koherentnost, kohezivnost Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 1194; Prenosov: 181
Celotno besedilo (2,56 MB) |