SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sporazumevanje učencev v različnih govornih položajih
Andreja Hvauc, 2009, diplomsko delo

Opis: Posebnost ljudi, ki nas loči od živali, je, da se sporazumevamo z govorom. Govor se spreminja in primerno oblikuje v izbranih sporazumevalnih okoliščinah, za katere otroci slišijo prvič že v osnovni šoli. Narečje, čeprav ne več v prvotni obliki, predstavlja za večino osnovnošolskih otrok še vedno prvo in najmočnejše izrazno sredstvo. Otroci se v domačem okolju najprej srečajo z narečno obarvano slovensko besedo, šele nato, predvsem v osnovni šoli z branjem, pisanjem in govornim izražanjem, spoznajo knjižni jezik in se trudijo v ustreznih okoliščinah tudi v njem sporazumevati. Naloga učitelja v osnovni šoli je, da učence pouči in postopoma navaja na različne načine govorjenja glede na sogovorca in druge okoliščine sporočanja oziroma sporazumevanja. Pulkova v svojem članku Dialekti in usvajanje knjižnega jezika v osnovni šoli (2006) ugotavlja, da lahko narečni govor učencem v osnovni šoli pomaga in je temeljen za usvajanje knjižnega jezika. Po drugi strani pa meni, da lahko učenci v osnovni šoli usvajajo narečje tudi kot eno izmed socialnih zvrsti. V povezavi s tem spoznavajo ustreznost rabe narečnega govora ali knjižnega jezika glede na govorne okoliščine. Narečje je govor, ki se govori le na določenem zemljepisnem področju in ima zato precej enake in bistveno skupne lastnosti na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedni ravni. Govorno izražanje pa je odvisno tudi od drugih dejavnikov, kot so starost, okolje, v katerem posameznik živi, stopnja izobrazbe. V diplomski nalogi smo se odločili, da bomo naše teoretično znanje podkrepili tudi z empirično raziskavo, in sicer se bomo omejili le na eno manjše področje in natančneje predstavili raziskovani krajevni govor Rač. Raziskava je pokazala, da se učenci OŠ Rače v domačem kraju največkrat sporazumevajo narečno. Knjižnega jezika se učijo v šoli, in sicer z branjem, pisanjem in govornim izražanjem. Učenci se najbolj trudijo govoriti in pisati v knjižni slovenščini pri urah slovenskega jezika in književnosti. Dejstvo je, da tudi starši in učitelji veliko pripomorejo k usvajanju knjižnega jezika. Izobrazba staršev precej vpliva na govorno izražanje anketiranih, saj se starši z višjo izobrazbo sporazumevajo z anketiranimi predvsem v knjižnem jeziku. Naloga učiteljev pa je, da učence opozarjajo na njihovo nepravilno izreko besed. Zaključimo lahko, da so za govorno sporazumevanje res bistvene okoliščine sporočanja oziroma govorni položaj govorca.
Ključne besede: Ključne besede: sporazumevanje, usvajanje jezika, govorni položaj, narečje, knjižni jezik, učenci, osnovna šola, govor Rač
Objavljeno: 08.06.2009; Ogledov: 3193; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (33,67 KB)

2.
UPORABA RAZLIČNIH SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA PRI UČENCIH V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Helena Ferk, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Uporaba različnih socialnih zvrsti jezika pri učencih v tretjem triletju osnovne šole se v prvem delu posvečam teoretičnim izhodiščem. Opredelila sem naloge in cilje pouka slovenskega jezika, didaktična načela s poudarkom na načelu naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Pregledala sem zastopanost nalog v učbeniških kompletih za prvo, drugo in tretje triletje osnovne šole glede na zastavljene cilje v učnem načrtu. V nadaljevanju sem opredelila termina knjižni in neknjižni jezik, njuni delitvi na zborni in knjižni pogovorni jezik, na pokrajinski pogovorni jezik in narečja ter interesne govorice. V empiričnem delu sem s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljala, katero zvrst jezika (knjižno, pogovorno, narečno oziroma sleng) uporabljajo učenci tretjega triletja osnovne šole glede na različne okoliščine (pogovor s starši, s sokrajani, z vrstniki iz kraja, s sošolci, z učitelji pri pouku slovenščine oziroma pri urah drugih predmetov ter z drugimi delavci šole, kot so tajnice, hišnik, kuharice). Glede na to, da je narečje pristni materni jezik, s katerim se otrok seznani najprej, me je zanimal tudi učenčev odnos do narečja.
Ključne besede: Ključne besede: načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev, zborni jezik, splošni- ali knjižnopogovorni jezik, pokrajinski pogovorni jezik, narečja, interesne govorice, govorni položaj.
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 2863; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (663,72 KB)

3.
UPORABA RAZLIČNIH SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA UČENCEV V IZBRANIH GOVORNIH POLOŽAJIH
Nataša Čavničar, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenski knjižni jezik je zvrst jezika, ki se ga moramo naučiti. Slovenci se v domačem okolju najprej srečamo s krajevnim narečjem in šele kasneje, predvsem v osnovni šoli, spoznamo knjižni jezik. Zaradi tega je učencem lažje, če učitelj za učenje knjižnega jezika izhaja iz narečja. Učenci se knjižnega jezika naučijo s poslušanjem, z branjem in govornim izražanjem. Naloga učitelja v osnovni šoli je, da učence pouči in tudi postopoma navaja na različne načine govorjenja glede na okoliščine sporočanja in glede na sogovorca. Zaradi tega morajo spoznati narečje tudi kot eno izmed socialnih zvrsti jezika. Kajti šele ko imajo znanje o značilnostih knjižnega jezika in o značilnostih narečja, lahko izberejo pravilno zvrst jezika glede na sogovorca in okoliščine sporazumevanja. S tem je dosežen tudi cilj Učnega načrta za osnovno šolo, ki od učencev tretjega triletja zahteva, da ločijo knjižni in neknjižni jezik ter praktično obvladajo okoliščine, ki narekujejo rabo prvega ali drugega. V diplomski nalogi smo se odločili, da bomo naše teoretično znanje podkrepili tudi z empirično raziskavo, kjer smo natančneje predstavili krajevni govor Šentilj v Slovenskih goricah in krajevni govor Hoče. Raziskavo smo izvedli na osnovni šoli Rudolfa Maistra Šentilj in na osnovni šoli Dušana Flisa Hoče, ki je pokazala, da se učenci obeh osnovnih šol v domačem kraju največkrat sporazumevajo narečno. Knjižnega jezika se učijo v šoli, in sicer največkrat pri urah slovenščine s pisanjem, branjem in govornim izražanjem. Pri ostalih urah in pri sporazumevanju z ostalimi zaposlenimi delavci šole pa uporabljajo nadnarečno obliko govora. Zaključimo lahko, da je za govorno sporazumevanje res bistven govorni položaj govorca oziroma okoliščine sporočanja.
Ključne besede: Sporazumevanje, govorni položaj, narečje, knjižni jezik, učenci, govor Šentilj v Slovenskih goricah, govor Hoče …
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 2572; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

4.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA MED DIJAKI DVOJEZIČNEGA OBMOČJA OB MEJI Z MADŽARSKO
Martina Janjić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Raba socialnih zvrsti jezika med dijaki dvojezičnega območja ob meji z Madžarsko se v prvem delu posvečam teoretičnim izhodiščem. Predstavljen je model dvojezičnega izobraževanja in organiziranost le-tega v nižjih, srednjih in višjih vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter dvojezični mediji v Prekmurju. Podane so narečne značilnosti anketiranih področij, tj. dolinsko podnarečje in madžarski krajevni narečni govor. Razloženi so termini: dvojezični govorec, jezikovno preklapljanje, jezikovno prevzemanje in interference, s katerimi se srečujejo pripadnikih obeh narodnosti. V nadaljevanju so opredeljeni termini, ki so vezani na socialne zvrsti jezika (knjižni jezik, neknjižni jezik in interesne govorice). Pregledana je zastopanost nalog v učbeniških kompletih za 1., 2. in 3. letnik glede na zastavljene cilje v učnem načrtu za dvojezične slovensko-madžarske gimnazije. Raba socialnih zvrsti jezika je raziskana med dijaki z lendavske dvojezične gimnazije. S pomočjo anketnega vprašalnika je ugotovljeno, katero zvrst jezika dijaki uporabljajo glede na svoj materni jezik in glede na določene okoliščine. Zaključila sem, da so govorne situacije res bistven dejavnik za govorno sporazumevanje.
Ključne besede: Dvojezičnost, sporazumevanje, narečni govor, knjižni jezik, govorni položaj.
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 2380; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
JEZIKOVNA ZVRSTNOST UČENCEV TRETJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE V DANIH GOVORNIH POLOŽAJIH
Barbara Srnko, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo v teoretičnem delu obravnava socialne zvrsti jezika in interesne govorice s poudarkom na slengu. Izpostavlja pomen in vlogo narečja ter ruški govor in njegove značilnosti. V povezavi s tem sledi kratka predstavitev kraja Ruše. Diplomsko delo predstavlja didaktična načela in izpostavlja načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Obravnava tudi otrokov govor in izpostavlja dejavnike govornega razvoja. Obravnavano tematiko osvetljuje v učnem načrtu za slovenščino v tretjem triletju osnovne šole in v povezavi s tem ugotavlja, kakšna je zastopanost narečij in ostalih socialnih zvrsti jezika v Rokusovih samostojnih delovnih zvezkih Slovenščina za vsakdan in vsak dan, ki jih učenci uporabljajo pri pouku slovenščine na osnovni šoli v Rušah. V zaključku teoretičnega dela so zbrani avtorji in naslovi dosedanjih raziskav, ki se ukvarjajo z rabo socialnih zvrsti jezika učencev osnovne in srednje šole, ter njihove temeljne ugotovitve. Osrednje vprašanje diplomskega dela so socialne zvrsti jezika, ki jih učenci tretjega triletja osnovne šole uporabljajo v različnih govornih položajih. V povezavi s tem me je zanimalo, ali se učenci glede na spol, starost, kraj bivanja in izobrazbo staršev razlikujejo v pogostosti rabe socialnih zvrsti jezika. V ta namen sem uporabila vnaprej pripravljen anketni vprašalnik avtoric doc. dr. Melite Zemljak Jontes in doc. dr. Simone Pulko. S pomočjo slednjega sem ugotovila, katere zvrsti jezika uporabljajo anketirani učenci v domačem okolju s starši, s sokrajani, ki so nevrstniki in vrstniki, ter v šolskem okolju pri urah slovenščine in pri urah drugih predmetov, kako se pogovarjajo med seboj s sošolci in z vrstniki ter z drugimi zaposlenimi na šoli. Prav tako sem ugotovila, v kolikšni meri učenci obvladajo krajevni narečni govor in kakšen odnos imajo do njega.
Ključne besede: učenci tretjega triletja osnovne šole, socialne zvrsti jezika, narečje, ruški govor, didaktična načela, učni načrt, govorni položaj
Objavljeno: 09.04.2013; Ogledov: 1679; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA PRI OSNOVNOŠILCIH TRETJEGA TRILETJA
Mateja Mesarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenski jezik je vrednota, ki se nam danes zdi samoumevna in mnogim pač sredstvo sporazumevanja. V diplomski nalogi smo utemeljili, da je slovenski jezik res sredstvo sporazumevanja, vendar je jezik, katerega se moramo skozi izobraževalni proces priučiti, saj nam je v zibel položen le materni jezik, ki je del slovenskega jezika. Diplomsko delo je razdeljeno na dva sklopa. V teoretičnem delu je na podlagi literature predstavljena zvrstnost slovenskega jezika, v empiričnem delu pa je s pomočjo anketnega vprašalnika podana realna raba zvrsti jezika v izbrani osnovni šoli med učenci zadnjega triletja. Učenci, kateri so sodelovali pri empiričnem delu so dokazali, da se narečje ohranja, da je njegova raba živa in da je izumrtju narečij povsem nemogoče. Učenci se namreč tako doma z družino, s sokrajani nevrstniki in z vrstniki pogovarjajo v krajevnem narečnem govoru. V šolskih klopeh in povsod, kjer je to potrebno glede na govorni položaj, uporabljajo knjižni jezik. Da ima slovenski jezik veliko oblik, dokazujejo z rabo mladostniške govorice slenga. Anketirani učenci na OŠ BK zadnjega triletja imajo izrazito pozitiven odnos do krajevnega govora, saj ga ali zavestno gojijo in so ponosni nanj, ali pa poleg svojega krajevnega narečja radi poslušajo še druge. Kar je prav, saj tako pridobivajo nova znanja.
Ključne besede: govorni položaj, socialne zvrsti jezika, raba narečij, prleško narečje, sleng, učenci osnovne šole tretjega triletja.
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 356; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici