| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
GOVORNI NASTOPI UČENCEV V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Mateja Kelc, 2009, diplomsko delo

Opis: Govorništvo je v današnjem življenju zelo pomembna dejavnost, zato sem se odločila, da bom v svojem diplomskem delu obravnavala to temo. Pomembno je, da se nastopanja pred javnostjo naučimo že v otroštvu, saj se bomo na ta način najlažje privadili nastopanja in se znebili treme, ki se pojavi pri nekaterih ljudeh. V diplomskem delu sem preverila, kako so govorni nastopi obravnavani v tretjem triletju osnovne šole in v srednji strokovni šoli. Govorni nastop je skupek besedne in nebesedne komunikacije, zato se mora vsak govorec zavedati, da pri govornem nastopanju ni pomembno le, kaj in kako govori, temveč tudi, kako bo svoj nastop izvedel. Dober govorni nastop zahteva temeljito pripravo, zato je potrebno poznati posamezne faze priprave. Zelo pomembno je, da si govorec vzame dovolj časa, da lahko zbere gradivo, ki ga bo uporabil, izbere informacije, razvrsti gradivo in ga razčleni. Ko je besedilo zapisano, se ga mora tudi naučiti in razmisliti o sami izvedbi govornega nastopa. Učencem sem razdelila anketo in tako pridobila podatke o tem, ali radi govorno nastopajo, kako in koliko časa se na nastop pripravljajo, ali imajo tremo, ali med govorom uporabljajo nebesedno komunikacijo … Pridobljene podatke sem med seboj primerjala v empiričnem delu diplomske naloge in tako ugotovila, kakšne so podobnosti oz. razlike med govornimi nastopi v osnovni oz. srednji šoli.
Ključne besede: govorništvo, govorni nastop, komunikacija, osnovna šola, srednja šola.
Objavljeno: 10.09.2009; Ogledov: 4814; Prenosov: 409
.pdf Celotno besedilo (543,89 KB)

2.
PRIMERJAVA GOVORNIH NASTOPOV V SEDMEM IN DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Valentina Volavšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu z naslovom Primerjava govornih nastopov v sedmem in devetem razredu osnovne šole sem se ukvarjala s problematiko usposabljanja učencev omenjenih razredov v govornem nastopanju. Glavni cilj je bil v okviru poslušanja in analize govornih nastopov v sedmem in devetem razredu razrešiti raziskovalni problem, tj. preučiti in ovrednotiti prednosti in slabosti izvajanja govornih nastopov v sedmem in devetem razredu ter na podlagi primerjave učencev obeh razredov prikazati razlike. Na osnovi rezultatov sem želela dokazati, da se je z vajo možno naučiti veščin govornega nastopanja. V teoretičnem delu sem predstavila in primerjala cilje starega in prenovljenega učnega načrta, ki jih morajo učenci dosegati pri govornem nastopanju v sedmem in devetem razredu, ter izpostavila razlike vsebin obeh učnih načrtov. Po preučitvi strokovne literature sem prikazala, kakšna mora biti zgradba govornega nastopa in kakšne priprave so potrebne, da je govorni nastop dober tako v svoji vsebini kot tudi izvedbi. V empiričnem delu sem predstavila lastni ocenjevalni kriterij, s pomočjo katerega sem analizirala, primerjala in vrednotila poslušane govorne nastope učencev, nato pa sem prikazala še prednosti in pomanjkljivosti govornih nastopov. Govorne nastope in njihovo ocenjevanje sem primerjala med učenci različnih razredov in prišla do naslednje ugotovitve: učenci devetega razreda so načeloma bolje izvajali govorne nastope na vseh ocenjevalnih ravneh (v primerjavi s sedmošolci je bila vidna manjša uporaba pisne predloge pri izvajanju govornih nastopov, učenci niso izgubljali stika s poslušalci zaradi govora, ki bi bil naučen na pamet, učenci so se dobro otresli treme, pri izvajanju govornega nastopa so upoštevali besedilno vrsto in bolje razporejali vsebino kot sedmošolci, pri izvajanju govornega nastopa so uporabljali bogatejši besedni zaklad in izkoriščali svojo zmožnost skladenjske raznolikosti, trudili so se upoštevati pravorečno normo, njihova uporaba mašil je bila majhna, med govorom so poskušali govoriti razumljivo, zborno, ponazorila so bila privlačna, prav tako pa so se bolje zavedali časovnega okvira, v katerem so morali izpeljati nastop ipd.).
Ključne besede: Ključne besede: osnovna šola, govorni nastop, sedmi razred, deveti razred, primerjava.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2379; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

3.
VKLJUČENOST RETORIKE V URE SLOVENŠČINE V ZADNJEM TRILETJU OSNOVNIH ŠOL IN V SPLOŠNIH GIMNAZIJAH
Andreja Dvornik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli prikazati, kolikšna je vključenost retorike v ure slovenščine v zadnjem triletju osnovnih šol in v splošnih gimnazijah. Pri analizi smo se omejili na oba veljavna učna načrta in določene učbenike za posamezno smer izobraževanja. Trenutna zakonodaja določa retoriko kot enega od obveznih izbirnih vsebin v 9. razredu devetletne osnovne šole. Učitelji imajo različne možnosti za oblikovanje medpredmetnih povezav, s katerimi učencem omogočajo celosten pogled na določene vsebine in boljše povezovanje snovi različnih šolskih predmetov. Učni načrti, ki so v veljavi, določajo precej možnosti za medpredmetne povezave retorike in slovenščine, ki pa ni vedno dovolj nazorno nakazana. Bolj natančno je povezovanje različnih vsebin nakazano v berilih za osnovne in srednje šole. Določeni učbeniki dopuščajo veliko svobode pri vključevanju retoričnih elementov v ure slovenskega jezika, a popolnih navodil, kako oblikovati dober govor, nismo zasledili. Dober govor temelji na vsebini in izgledu, kar je v učbenikih premalo poudarjeno, saj ni dovolj poudarjeno argumentiranje, mimika rok, glave in nasploh drža pri govornem nastopu ter metode sestave in pomnjenja govora. V ure slovenščine je vključenih večina elementov retorike, a nanje učitelji in učenci velikokrat žal niso dovolj pozorni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: retorika, ure slovenščine, govorni nastop, učbeniki, učni načrti, osnovna šola, splošna gimnazija.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2290; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

4.
GOVORNO NASTOPANJE V ŠESTEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Barbara Hartman, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava govorno nastopanje v šestem razredu osnovne šole in temelji na teoretičnih ugotovitvah ter raziskavi, s katero smo želeli ugotoviti, kako uspešni so učenci šestega razreda izbrane osnovne šole pri pripravi in izvedbi govornega nastopa ter kaj jim povzroča največ težav. Z raziskavo smo želeli dokazati, da učinkovit, prepričljiv, samozavesten, razumljiv in slikovit govorni nastop temelji na ustrezni vsebini, načelih dobrega jezikovnega sloga, ustrezni zgradbi besedila ter upoštevanju besednih in nebesednih spremljevalcev govorjenja. Glede na to, da je za govorni nastop potrebna temeljita priprava, smo jo v teoretičnem delu podrobno proučili, pozornost pa smo namenili tudi izvedbi govornega nastopa ter opozorili, na kaj mora biti govornik pri izražanju predmetnosti pazljiv. Ugotoviti smo želeli, kako pripraviti dober govorni nastop ter raziskati, ali lahko vzroke za neuspeh pripisujemo neustrezni pripravi. V empiričnem delu smo s pomočjo ocenjevalnega obrazca in anketnih vprašalnikov govorne nastope tudi analizirali. Želeli smo ugotoviti, če imajo učenci med posredovanjem govorjenega besedila tremo, kako in koliko časa se pripravljajo na govorni nastop. Zanimalo nas je, kdo jim pri pripravi na govorni nastop pomaga ter katere vire najpogosteje uporabljajo, da pripravijo ustrezno besedilo, ki ga predstavijo pred učiteljem in sošolci. Ugotoviti smo želeli tudi, kaj je učencem izmed zbiranja gradiva, priprave in izvedbe govornega nastopa najzahtevnejše ter kolikšen delež učencev se besedilo, ki ga pripravijo, poskuša naučiti na pamet. Z rezultati smo ugotovili, da ima večina učencev med posredovanjem govorjenega besedila tremo, zato neradi govorno nastopajo. Večini učencev je izvedba govornega nastopa najzahtevnejša, iskanje in zbiranje gradiva pa najmanj. Prav tako smo ugotovili, da večina učencev pripravi na nastop ne nameni dovolj časa; besedilo, ki ga pripravijo za nastop, pa se poskušajo naučiti na pamet. Pri ocenjevanju govornih nastopov smo prišli do spoznanja, da manj kot polovica učencev pripravi dober in učinkovit govorni nastop s smiselno in povezano vsebino, ki ima ustrezen uvod, jedro ter zaključek, poleg tega pa upoštevajo tudi dejavnike sporočanja, besedne in nebesedne elemente sporazumevanja ter načela uspešnega sporočanja.
Ključne besede: sporazumevanje, govorni nastop, šesti razred, osnovna šola
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 463; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (966,54 KB)

5.
Pravorečna zmožnost dijakov med govornim nastopanjem pri pouku slovenščine v splošni gimnaziji
Aleksandra Štih, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja pravorečno zmožnost gimnazijcev med govornim nastopanjem pri pouku slovenščine. Namen dela je predstaviti jezikovne razlike med knjižnim jezikom in približkom knjižnega jezika, ki ga tvorijo dijaki, ko govorno nastopajo. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni têrmini, ki se nanašajo na didaktiko jezika, to so: pravorečna zmožnost kot del sporazumevalne zmožnosti, sporazumevalna načela, govorni nastopi od priprave, izvedbe, analize do vrednotenja. Posebej je razčlenjeno pravorečje, ki zajema izgovarjavo knjižnih glasov, prozodične prvine besede in besedila. Na koncu poglavja je v sklopu socialnih zvrsti izpeljana glasoslovna primerjava osrednjega prleškega govora in knjižnega jezika. Ugotovljeno je, da je največ razlik na ravni samoglasnikov, saj prleški narečni govori nimajo širokega o-ja in polglasnika. Empirični del izhaja iz ugotovljenih glasoslovnih razlik. Vzorec zajema 40 gimnazijcev, ki izhajajo iz osrednjih in vzhodnih prleških govorov. Prvi del raziskave temelji na zbranih posnetkih govornih nastopov, njihovi slušni analizi, izpolnjenih anketnih vprašalnikih in zapisanih gradivih. Oblikovana so merila in opisni kriteriji za vrednotenje pravorečne zmožnosti, po katerih so bili govorci pravorečno ocenjeni. V analizi so predstavljene temeljne izgovorne razlike oziroma narečni vdori v knjižni govorjeni jezik. Drugi del raziskave vključuje analizo anketnih vprašalnikov vseh govorcev ter analizo intervjujev, ki so bili izpeljani s pravorečno najboljšimi govorci. Interpretacija odkriva okoliščine in vzroke, ki vplivajo na razvijanje in oblikovanje pravorečne zmožnosti. Ugotovljeno je, da se redki gimnazijci zelo približajo knjižni izreki, čeprav jih je veliko dobrih in prepričljivih govorcev. Zato bi bilo treba pravorečje sistematično razvijati že od predšolskega obdobja, da bi govorci postopoma uzaveščali medkodno preklapljanje. Posebno poglavje je namenjeno praktičnim gradivom, to so izdelane pravorečne vaje za govorce, ki prihajajo iz osrednjega in vzhodnega prleškega narečja. S pomočjo pravorečnih vaj bodo dijaki izhajali iz narečnega jezika in jezikovnih razlik, da bodo uspešnejše preklapljali in razvijali knjižni govorjeni jezik.
Ključne besede: govorni nastop, pravorečje, prleško narečje, knjižni jezik, didaktika jezika
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 536; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici