| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza govorništva v britanski kraljevi družini : diplomsko delo
Maja Rotovnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Britanska kraljeva družina velja za eno najprepoznavnejših na svetu. Zaradi svoje avtoritete ima najpomembnejšo vlogo v kraljevi družini monarh. Čeprav nima politične moči, je pomemben oblikovalec javnega mnenja in družbene klime. V diplomskem delu smo analizirali retoriko kraljice Elizabete II. in kralja Karla III, in sicer pojavnost etosa, patosa in logosa v njunih govorih, pri čemer smo ugotovili, da je raba vseh prepričevalnih sredstev izrazitejša pri kraljici Elizabeti II. Zanimalo nas je tudi, kako se raba prepričevalnih sredstev razlikuje glede na podobne okoliščine nastanka govora ter kako se njuna retorika spreminja skozi različna življenjska obdobja. Ugotovili smo, da se retoriki ob podobnih okoliščinah bistveno ne razlikujeta, opazili pa smo trend izrazitejše rabe logosa v kraljičinem in patosa v kraljevem starostnem obdobju. Zaradi hitrih sprememb v trenutni sestavi kraljeve družine, lahko rezultati naše analize služijo kot izhodišče za nadaljnje raziskave na področju retorike v britanski kraljevi družini.
Ključne besede: britanska kraljeva družina, retorika, govorništvo, prepričevalna sredstva
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 449; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

2.
ZGODOVINSKA VLOGA ANTIČNEGA GOVORNIŠTVA OD HOMERJA DO AVGUŠTINA
Jasmina Bogataj, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zgodovinska vloga antičnega govorništva od Homerja do Avguština je predstavljena zgodovina retorike od njenih začetkov, poudarek pa je na njenem razvoju pri antičnih Grkih in Rimljanih. Obravnavan je tudi vpliv antične retorike na zgodnje krščanstvo in kasnejša obdobja. Predstavljeni so vsi večji govorniki stare Grčije – Izokrat kot utemeljitelj evropskega koncepta splošne izobrazbe, Demosten kot najslovitejši govornik v zgodovini nastopa in Lisija, ki je prikazal natančen pregled delovanja oblasti v tedanjem času. Seveda je posebne pozornosti deležen Ciceron kot najodličnejši rimski govornik. Kot primer njegovega političnega govora je nadalje predstavljen eden izmed njegovih govorov proti Katilini. V delu, posvečenem krščanstvu, je poudarek na svetem Avguštinu, ki je med latinskimi krščanskimi misleci veljal za najizvirnejšega. V zadnjem delu se diplomska naloga dotakne še retorike v srednjem veku, kjer pa se začne njen zaton. Govorniki so skozi stoletja posnemali svoje predhodnike, se od njih učili, govore pa dopolnjevali in nadgrajevali.
Ključne besede: retorika, antično govorništvo, Demosten, Ciceron, Avguštin, krščansko govorništvo, antični govori
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 2798; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (967,93 KB)

3.
4.
5.
Govorni nastopi učencev v osnovni in srednji šoli
Mateja Kelc, 2009, diplomsko delo

Opis: Govorništvo je v današnjem življenju zelo pomembna dejavnost, zato sem se odločila, da bom v svojem diplomskem delu obravnavala to temo. Pomembno je, da se nastopanja pred javnostjo naučimo že v otroštvu, saj se bomo na ta način najlažje privadili nastopanja in se znebili treme, ki se pojavi pri nekaterih ljudeh. V diplomskem delu sem preverila, kako so govorni nastopi obravnavani v tretjem triletju osnovne šole in v srednji strokovni šoli. Govorni nastop je skupek besedne in nebesedne komunikacije, zato se mora vsak govorec zavedati, da pri govornem nastopanju ni pomembno le, kaj in kako govori, temveč tudi, kako bo svoj nastop izvedel. Dober govorni nastop zahteva temeljito pripravo, zato je potrebno poznati posamezne faze priprave. Zelo pomembno je, da si govorec vzame dovolj časa, da lahko zbere gradivo, ki ga bo uporabil, izbere informacije, razvrsti gradivo in ga razčleni. Ko je besedilo zapisano, se ga mora tudi naučiti in razmisliti o sami izvedbi govornega nastopa. Učencem sem razdelila anketo in tako pridobila podatke o tem, ali radi govorno nastopajo, kako in koliko časa se na nastop pripravljajo, ali imajo tremo, ali med govorom uporabljajo nebesedno komunikacijo … Pridobljene podatke sem med seboj primerjala v empiričnem delu diplomske naloge in tako ugotovila, kakšne so podobnosti oz. razlike med govornimi nastopi v osnovni oz. srednji šoli.
Ključne besede: govorništvo, govorni nastop, komunikacija, osnovna šola, srednja šola.
Objavljeno v DKUM: 10.09.2009; Ogledov: 6387; Prenosov: 600
.pdf Celotno besedilo (543,89 KB)

6.
7.
Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici