SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV GLASOVNEGA ZAVEDANJA NA PISANJE IN BRANJE
Janja Lahovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Prvo triletje osnovne šole pokriva prvo fazo opismenjevanja, to je učenje branja in pisanja, ob tem pa razvijanje sposobnosti poslušanja in govorjenja. Prvi je proces dekodiranja besed oziroma vzpostavitev odnosa med črko in glasom. Najprej učenci spoznajo znake za črke in glasove, nato pa sledita branje in pisanje. Drugi proces zajema uporabo govornih sposobnosti, ki se kažejo na razumevanju prepoznanih besed. Obvladovanje abecednega zapisovanja zahteva sposobnosti zavedanja besed, zlogov in glasov govora. Da učenci prepoznajo pomen črk v abecednem sistemu zapisa, morajo slišati glasove. Večina učencev sliši prvi glas v besedi okoli sedmega leta starosti. Starost sedmih let pa je tudi minimalna starost glede na fonološko ali glasovno sposobnost učenca, ki omogoča uspešen pričetek opismenjevanja. S preizkusi znanja smo z deskriptivno in s kazalno-neeksperimentalno metodo raziskovali vpliv glasovnega zavedanja na pisanje in branje, in sicer glede na mesečno starost učencev in njihov napredek pri glaskovanju v osmih mesecih. Glaskovati namreč pomeni nevezano brati ali izgovarjati posamezne glasove v besedi. Preizkusi znanja so bili: naloga glaskovanja, narek, domišljijski binom in glasno branje besedila. Da bi videli, kakšen je napredek učencev, smo enake preizkuse znanj ponovili po osmih mesecih.
Ključne besede: glasovno zavedanje, poslušanje, govorjenje, pisanje, branje
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 1904; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (5,95 MB)

2.
STOPNJA PISMENOSTI UČENCEV V 1. RAZREDU
Laura Belak, Sonja Grošelj, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Opismenjevanje je naraven jezikovni pojav, ki se začne že v zgodnji predšolski dobi, saj otroka simbolni svet znakov obkroža tako rekoč od rojstva. Pri procesu opismenjevanja gre za razvoj vidnih in slušnih procesov, grafomotorike, vidno-gibalne usklajenosti in za pridobivanje spoznanj, da je moč govorjeno zapisati in zapisano prebrati.Pouk opismenjevanja je tako za učitelja zahtevna naloga, saj se zaveda, da je končni cilj vsakega posameznika funkcionalna pismenost, otroci pa vstopajo v šolo na različnih stopnjah pismenosti. V teoretičnem delu diplomske naloge sva predstavili opismenjevanje, kjer sva se osredotočili predvsem na vse štiri komunikacijske dejavnosti (poslušanje, govorjenje, pisanje in branje), ki se razvijajo v prvih treh letih opismenjevanja. Posebno poglavje pa sva namenili tudi motnjam branja in pisanja ter posodobljenemu učnemu načrtu, ki začne veljati z novim šolskim letom 2011/2012 in po katerem bodo učenci morali biti opismenjeni do zaključka 2. razreda. V empiričnem delu pa sledijo rezultati in interpretacija najine raziskave, ki sva jo izvajali na petih mariborskih osnovnih šolah. S preizkusom pismenosti sva z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovali, v kakšni meri je pri otrocih prvih razredov razvita stopnja pismenosti in kakšen je napredek učencev v štirih mesecih. Obe preverjanji, z razmahom štirih mesecev, sta bili izvedeni z istim instrumentarijem, saj le tako lahko govorimo o realnem napredku učencev.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: opismenjevanje, metode opismenjevanja, poslušanje, govorjenje, pisanje, branje, preizkus pismenosti
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 2661; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

3.
PISMENOST OTROK PRED VSTOPOM V ŠOLO
Katja Kunej, 2012, diplomsko delo

Opis: Opismenjevanje je proces, skozi katerega gre vsak človek. Začne se že v predšolskem obdobju, do formalne pismenosti pa pride z vstopom otroka v šolo. Prvi otrokovi spodbudniki v procesu opismenjevanja so vsekakor starši. Otrok jih namreč vidi brati in pisati, kar tudi pri njem spodbudi željo po tem. V obdobju, ko ugotovi, da pisalo pušča sledi, ga to spodbuja, da uporablja različne pisalne pripomočke in podlage. Odrasli moramo otrokovo željo po pisanju potešiti, se z njim pogovarjati ter ga voditi. Tudi vzgojitelji/ce v vrtcu z različnimi vajami in preko iger otroke seznanjajo s črkami, jih učijo poimenovanja posameznih črk ter črkovanja, kjer otrok ugotovi, da ima vsaka črka svoj glas ter z njim povezan tudi grafični zapis. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje, kjer sem se najprej osredotočila na vpliv družine na potek opismenjevanja, nato pa sem še podrobneje opisala vse štiri komunikacijske dejavnosti (govorjenje, poslušanje, pisanje, branje). Posebno poglavje sem namenila tudi dejavnikom začetnega opismenjevanja. V empiričnem delu pa sem predstavila in interpretirala rezultate preverjanja, ki sem ga izvajala na dveh mariborskih vrtcih s podružnicami. S preizkusom pismenosti sem z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskala, v kakšni meri je pri otrocih pred vstopom v šolo razvita stopnja pismenosti in kakšen je napredek učencev v štirih mesecih. Obe preverjanji sem izvedla z istim instrumentarijem, v razmahu štirih mesecev, saj le tako lahko govorimo o realnem napredku otrok.
Ključne besede: opismenjevanje, govorjenje, poslušanje, pisanje, branje, dejavniki opismenjevanja.
Objavljeno: 18.10.2012; Ogledov: 1010; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

4.
PRAVOPISNE ZMOŽNOSTI UČENCEV 5. RAZREDA
Brigita Kokol, 2012, diplomsko delo

Opis: Komunikacija je človekova družbena dejavnost, zato je razvijanje komunikacijskih dejavnosti osnovno težišče pouka. Jezikovne dejavnosti: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje predstavljajo integriran jezikovni sistem. Zato je pomemben razvoj vsake izmed dejavnosti. Kajti primanjkljaj pri kateri koli dejavnosti slabi jezikovni sistem. Prav zato so v teoretičnem diplomskem delu vsem štirim komunikacijskim dejavnostim namenjena svoja poglavja. Podrobneje je opisana dejavnost poslušanja. Gre namreč za prvo in najpogostejšo komunikacijsko jezikovno sposobnost, od katere je odvisen razvoj ostalih treh. Pri tem ne gre zapostavljati niti razločujočega poslušanja, ki predstavlja temelj ostalim vrstam poslušanja ter odločilno vpliva na učenje govora in branja. Tako je tudi branje temeljni pogoj za napredovanja otroka v šoli. Še posebej, ko postanejo pisni viri pomembni za učenje. Ob samem usvajanju pisanja se morajo učenci naučiti še številnih pravopisnih pravil. Le-ta so opisana v poglavju o pravopisu. Nekaj strani je namenjenih učnemu načrtu za slovenščino, kjer je med drugim tudi primerjava starega in novega učnega načrta. Namen diplomskega dela je bilo preveriti pravopisno zmožnost učencev 5. razreda. V empiričnem delu sledijo rezultati in interpretacije raziskave razreda, na eni izmed mariborskih osnovnih šol. Raziskava je bila izvedena dvakrat v istem razredu ter z istim besedilom s pravopisnimi napakami, ki so jih morali učenci prepoznati, označiti ter ustrezno popraviti. Le tako je realno in objektivno govoriti o napredku učencev. S tem preizkusom je z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo bil raziskan individualni napredek učencev v zmožnostih pravopisnih pravil ter razlike v napredku učencev glede na spol v obdobju štirih mesecev. Raziskava je tudi pokazala, da je bil pri večini pravopisnih kriterijev individualni napredek učencev od 1. do 2. preverjanja, prav tako pa tudi, da so bile deklice pri večini pravopisnih kriterijev uspešnejše od dečkov.
Ključne besede: poslušanje, vrste poslušanja, govorjenje, branje, pisanje, učni načrt, pravopis, besedilo s pravopisnimi napakami
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 1711; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

5.
KVANTITATIVNI VIDIK PISANJA ZGODBE UČENCEV 1. RAZREDA
Vesna Krautberger, 2016, diplomsko delo

Opis: Govoriti, brati in pisati se ljudje učimo vse življenje. Ob rojstvu smo najprej sposobni zgolj poslušati. Kot dojenček komuniciramo z jokom. S starostjo nekaj tednov začnemo spuščati zvoke, s katerimi sporočamo, kaj želimo. Do enega leta sporočamo svoje želje in potrebe z različnimi glasovi in s telesnimi gibi. Med prvim in drugim letom starosti začnemo izgovarjati prve besede in preproste povedi. Do šestega leta že znamo pripovedovati preproste zgodbe. Ko otrok vstopi v šolo, je njegovo znanje branja in pisanja različno. Učitelj s pomočjo bralnih in pisalnih stopenj ugotovi predznanje, da ve, kje nadaljevati z učenčevim razvojem bralnih in pisalnih zmožnosti. Potrebno je veliko truda, vaje, motivacije, da je pot do uspešnega branja in pisanja uspešna. Na začetku učenci tvorijo preproste enostavčne povedi, ko pa obogatijo besedni zaklad, začnejo pogosteje tvoriti zložene povedi. V empiričnem delu naloge sem preverjala kvantitativni vidik pisanja zgodbe učencev 1. razreda na petih mariborskih osnovnih šolah. Preverila sem, koliko enostavčnih povedi je v izdelku, koliko besed vsebuje enostavčna poved, koliko je zloženih povedi v izdelku in koliko je besed na zloženo poved. Preverila sem tudi učenčev napredek glede na nivo pisanja. S preverjanjem kvantitativnega vidika sem z deskriptivno in s kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovala, kakšen je napredek učencev v razmahu treh mesecev. Preverjanje je bilo izvedeno dvakrat, pri čemer je bil instrumentarij enak. Le tako lahko govorimo o napredku
Ključne besede: govorjenje, opismenjevanje, pisanje, enostavčna poved, zložena poved, branje.
Objavljeno: 06.06.2016; Ogledov: 416; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

6.
INTEGRACIJA GLUHE OSEBE S POLŽEVIM VSADKOM V DELOVNO OKOLJE
Ada Trkulja, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Gluhota je nevidna invalidnost, ki je slišeči ljudje dejansko ne opazimo. Šele ko pridemo v stik z gluhimi ljudmi, dojamemo, da je to zelo visoka stopnja telesne prizadetosti. V življenju nisem spoznala veliko gluhih (pred 20 leti se jim je reklo gluhonemi, ker ne morejo govoriti). Leta 2012 sem spoznala Barbaro Vegelj, ki je stoodstotno gluha od rojstva. Zaradi sistema, ki nas omejuje na vsakem koraku, nam takih oseb ni omogočeno poglobljeno spoznati, zlasti ne njihovega soočanja z okolico. A Barbara Vegelj je drugačna. Ona govori, ne kreta, nima stika z gluhimi – bila je prva, ki je stopila v redno osnovno šolo in ne v Zavod za gluhe in naglušne. Zame in za prijatelje je s tega zornega kota fenomen. Običajno se je integrirala v svet slišečih – najprej kot osnovnošolka, potem srednješolka in kasneje študentka. Seveda je morala premagati veliko ovir, vsako leto lažje, kar je nepojmljivo tako za stroko kot za nas slišeče. Sedaj normalno govori, česar se je naučila kot popolnoma gluha oseba. Če bi jo starši dali v Zavod za gluhe in naglušne, bi bila verjetno kot večina ostalih seznanjena samo z ročnimi spretnostmi, saj gluhi ne znajo govoriti in komunicirati in jim ne preostane drugega, kot da delajo z rokami in v tišini. A ona se je za vse doseženo borila. Pri tem ji je najbolj pomagala mati, ki ji je brala in jo popravljala, dokler ni pravilno izgovarjala besed (palec je na primer položila na mamino grlo in preko vibracij začutila besedo). Rojena je bila leta 1977, šele pri treh letih so ugotovili, da je gluha. Do svojega 28. leta je uporabljala slušne aparate, ki ji skoraj nič niso pomagali zaradi visoke izgube sluha. »Brala« je z ustnic. Pri 28 letih je dobila polžev vsadek. Od takrat sliši žuborenje vode, petje ptic, glasove čričkov… Stroka je še vedno mnenja, da se nikakor ne moreš naučiti govoriti, če do četrtega leta ne dobiš polževega vsadka. Barbara Vegelj je primer gluhe osebe, ki je zavrgla vse teorije. Čeprav jo stroka v Sloveniji pozna, je nikoli ne povabijo kot predavateljico in up za starše, ki se jim rodijo gluhi otroci. Zase pravi, da v tem ni posebna, da bi se lahko vsak naučil govoriti in poslušati. Sistem pa je tisti, ki na tem področju izobražuje strokovnjake, ki verjamejo le tistemu, kar jih sistem nauči. Oni nato, hote ali nehote, omejujejo gluhe ljudi, ki se kasneje ne morejo vključiti v svet slišečih. Tudi starši gluhih otrok ne bi smeli gluhote dojemati kot nečesa, kar se ne da premagati. Starši so tisti, ki morajo otroku na prvem mestu nuditi vso oporo, tako čustveno kot pomoč pri učenju, govoru in poslušanju. Zavedati se morajo, da je branje knjig na prvem mestu pri pridobivanju besednega zaklada in komunikaciji, čeprav je v to potrebno vložiti mnogo več truda kot pri nas slišečih. V diplomski nalogi bi rada zavrgla teorije, ki so še sedaj prisotne v Sloveniji, da gluh človek, brez polževega vsadka, ne more normalno govoriti. V zadnjih 30 letih se v naši državi skorajda nič ni spremenilo pri gluhih in naglušnih, le to, da je bil sprejet znakovni jezik, ki pa, žal, gluhemu človeku ne pomaga ravno pri funkcionalni pismenosti. Gluhi med seboj komunicirajo v znakovnem jeziku, a slišeči, žal, ne uporabljamo njihovega jezika. Posledično se gluhi ne morejo integrirati v svet slišečih, zelo težko dobijo službo in nemalokrat so breme državi, ki jih je sama pripeljala do tega. Diplomsko delo je namenjeno vsem gluhim, njihovim staršem in strokovnim delavcem, predvsem pa je predstavitev Barbare Vegelj, ki je v svojem življenju dokazala, da se da normalno živeti v svetu slišečih, imeti poklic, delo in življenje kot mi, slišeči, in ki je kljub zavrtemu sistemu dokazala, da je vse mogoče doseči s trdno voljo, vztrajnostjo in z delom.
Ključne besede: gluhota, govorjenje, branje z ustnic, polžev vsadek, rehabilitacija
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 468; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (5,88 MB)

7.
Preverjanje pismenosti prvošolcev pred in po obravnavi črk
Dragana Vasić, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preverjanje pismenosti prvošolcev pred in po obravnavi črk. V teoretičnem delu so predstavljene sporazumevalne dejavnosti, in sicer spretnost poslušanja, govorjenja, branja in pisanja. Človek najprej posluša, nato se nauči govoriti, potem pa še brati in pisati. Poslušanje je temelj za razvoj naslednjih treh spretnosti. Govorjenja se otrok nauči s pomočjo poslušanja. Branja in pisanja se uči nevede, že v predšolskem obdobju. V prvem razredu osnovne šole se začne proces opismenjevanja, tj. poučevanje branja in pisanja. Opismenjevanje poteka sistematično ter prosto s spodbujanjem prostega branje in pisanja. Vse štiri sporazumevalne dejavnosti so ključne za doseganje spretnosti branja in pisanja. V teoretičnem delu so zajeti tudi učni cilji iz učnega načrta za slovenščino, ki se uresničujejo pri razvoju sporazumevalnih veščin. Razvoj veščin ne poteka samo pri pouku slovenščine, ampak se tudi povezuje in širi med druge predmete v šoli. V empiričnem delu je bil namen raziskave preizkus pismenosti prvošolcev, da bi ugotovili napredek znanja pismenosti pred in po obravnavi črk. Poudarek preizkusa je bil na glaskovanju in pisanju besed po težavnosti. S pomočjo pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da se je znanje glaskovanja in pisanja po obravnavi črk od prvega do drugega preizkusa povečalo. V raziskavi je sodelovalo 5 mariborskih osnovnih šol. Oba preizkusa preverjanja pismenosti je rešilo 191 učencev.
Ključne besede: sporazumevalne dejavnosti, poslušanje, govorjenje, branje, pisanje, opismenjevanje, preizkus pismenosti
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 243; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici