| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv družbenih dejavnikov na variabilnost izbranih slovničnih prvin afriško-ameriške angleščine v intervjujih s temnopoltimi ameriškimi medijskimi osebnostmi
Matjaž Ezgeta, 2012, doktorska disertacija

Opis: Afriško-ameriška pogovorna angleščina je socialni dialekt oziroma nestandardna jezikovna različica ameriške angleščine, ki jo determinirajo specifične slovnične in glasoslovne prvine. Prav zaradi teh prvin je črnska pogovorna različica edinstven sistem sporazumevanja, ki ga jezikoslovci označujejo za variabilno, strukturirano in sistematizirano obliko pogovornega jezika. Govorci črnske angleščine ponavadi variirajo med rabo narečnih in standardnih slovničnih prvin, na kar lahko vpliva situacija, v kateri govor poteka, udeleženci interakcije, stopnja jezikovne formalnosti, funkcija jezika ali tema pogovora. Variiranje med črnskimi narečnimi značilnostmi in med standardnimi angleškimi jezikovnimi prvinami pa je lahko odvisno tudi od internih slovničnih omejitev ali od eksternih družbenih dejavnikov, kot so spol, starost, socialni status, etnična identiteta govorca, itd. V doktorski disertaciji analiziramo variabilnost izbranih prvin afriško-ameriške angleščine v intervjujih z desetimi temnopoltimi ameriškimi medijskimi osebnostmi. V raziskavo so zajeti izvajalci rap glasbe in drugih glasbenih zvrsti (Redman, Chuck D, Prodigy, MC Lyte, B.B. King), voditeljice pogovornih oddaj in filmske igralke (Oprah Winfrey, Whoopi Goldberg, Queen Latifah) ter državni funkcionarji (Colin Powell, Michelle Obama). Obravnavane slovnične prvine afriško-ameriške angleščine vključujejo odsotnost glagola »biti« v sedanjiku (z izjemo prve osebe ednine), odsotnost končnice s v navadnem sedanjiku za tretjo osebo ednine, odsotnost opuščaja in obrazila s za izražanje svojine, odsotnost končnice s za označevanje množine, posplošeno rabo glagola »biti« (is in was) iz tretje osebe ednine na osebne zaimke v drugi osebi in tiste v množini ter rabo is in was s samostalniki v množini. Za vsako od navedenih prvin statistično analiziramo potencialne interne slovnične omejitve tako, da izpostavimo favorizirana gramatična okolja v katerih se te prvine najpogosteje pojavljajo. Na ta način odkrivamo vzorce pogostnosti pojavljanja posameznih prvin glede na osebek in glagol. Nadalje obravnavamo vpliv družbenih dejavnikov (spol, starost, socialni status, etnična identiteta in udejstvovanje v hip hop subkulturi) na stopnjo formalnosti jezikovnega izražanja med posameznimi intervjuvanci: osredotočamo se na korelacijo med pogostnostjo črnskih slovničnih prvin in eksternimi karakteristikami govorcev ter izpostavimo družbene dejavnike, ki najbolj vidno stimulirajo ekstenzivno rabo afriško-ameriške angleščine. Frekvence črnskih prvin so izražene v procentih in predstavljajo določeno stopnjo rabe afro-ameriškega dialekta pri posameznemu intervjuvancu. Dobljene rezultate primerjamo z izsledki in ugotovitvami dosedanjih sociolingvističnih raziskav, ki obravnavajo vpliv družbenih dejavnikov na stopnjo formalnosti jezikovnega izražanja oziroma na količino rabe črnskih jezikovnih prvin. Temeljni cilj disertacije je statistično predstaviti pogostnost črnskih slovničnih značilnosti v intervjujih z izbranimi medijskimi osebnostmi in poiskati vzroke za določeno raven rabe afriško-ameriške angleščine z analizo notranjih slovničnih mehanizmov in ob upoštevanju vpliva zunanjih družbenih dejavnikov.
Ključne besede: sociolingvistika, govorjeni jezik, afriško-ameriška angleščina, slovnične prvine, družbeni dejavniki
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 2680; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

2.
GOVOR V KONTAKTNIH ODDAJAH RADIA CELJE
Matjaž Črešnovar, 2012, diplomsko delo

Opis: V zadnjem obdobju se na vseh slovenskih radijskih postajah pojavljajo jezikovna odstopanja od norme. Raziskovali smo spontani govor v kontaktnih oddajah na regionalni radijski postaji posebnega pomena Radiu Celje, zato v nadaljevanju navajamo ugotovitve s področja govora na tej radijski postaji. Zanimalo nas je, kaj je vzrok, da radijski govorci v kontaktnih oddajah uporabljajo celjski pogovorni neknjižni jezik, zaradi česar pri pogovorih s poslušalci prehajajo iz zborne izreke v pogovorno obliko in zakaj niso ustrezno govorno usposobljeni. V diplomskem delu ugotavljamo, da se radijski govorci želijo s pogovornimi oblikami približati poslušalcem in jim na ta način sporočiti, da so enakovredni. Doseči želijo živost jezika in biti duhoviti ter zanimivi, hkrati pa poslušalcem dokazati, da so vendarle seznanjeni tudi z zbornimi oblikami, kar dokazujejo z medzvrstnim preklapljanjem. Ob tem je analiza besedil še pokazala, da radijski govorci niso ustrezno govorno usposobljeni, kar je posledica ekonomskega stanja in vpliv pogovorne oblike govora s komercialnih postaj, ki so se na Celjskem pojavile v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kljub temu se govorci zavedajo, da bi morale biti radijske postaje nosilci zborne izreke in bi na govornem usposabljanju morali narediti več, saj z govorom poslušalce tudi izobražujejo. Poslušalci od radijskih govorcev pričakujejo, da uporabljajo zborno izreko, analiza pa je pokazala, da velikokrat nepoklicni govorci bolj upoštevajo zborno izreko kot poklicni govorci.
Ključne besede: radio, govorjeni jezik, prosti govor, govorna odstopanja, jezikovna identiteta, celjski neknjižni pokrajinski pogovorni jezik, radijska kontaktna oddaja
Objavljeno: 23.11.2012; Ogledov: 1669; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (837,15 KB)

3.
4.
Analiza narečnega diskurza (s poudarkom na govoru Rakitovca v slovenski Istri)
Tina Rožac, 2016, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava narečni diskurz z vidika konverzacijske analize in tako prinaša nova spoznanja na področje raziskovanja narečij ter širi obzorja znanstvene obravnave istrskega narečja in govora Rakitovca. Avtorica na podlagi dosedanjih teoretičnih spoznanj o govorjenem jeziku, diskurzu in konverzacijski analizi gradi analizo na terenu zbranih in transkribiranih besedil, ki jih besedilnovrstno umešča v naslednje kategorije: pripovedne besedilne vrste (pripovedi, anekdote, poročila, eksempli), opazke s komentarjem, mnenja, obrekovanja in klepeti. Zastavljena besedilnovrstna tipologija se v analizi potrjuje in je – z morebitno vključitvijo razlage kot besedilne vrste – značilna za narečni diskurz. Ob tem je pomembno poudariti, da izbrana besedila pripadajo eni od besedilnih vrst, medtem ko se v spontanem pogovoru poleg čistih oblik pojavljajo tudi neopredeljene oz. mešane besedilne vrste. Metodološko podlago analize predstavlja kvantitativni korpusni pristop, za potrebe katerega je bil zgrajen korpus Nardis-Ra. Pri zapisovanju besedil je prevladal ortografski zapis, ker je analiza tovrstnih besedil vezana na korpus in digitalni zapis, ki zahtevata poenostavitve. Potrjuje se, da GOS, ki je ponudil izhodiščno orientacijo za prevlado ortografskega zapisa, zaenkrat nima ustreznih oznak za zapis narečnih besedil; pomanjkljivost zlasti pri zapisu narečnih besedil je neupoštevanje naglasa in polglasniško izgovorjenih vokalov. Kljub vsemu je izbrani zapis korak bliže ortografskemu, ker so potrebe korpusa usmerjale k poenostavitvam, ki so privedle do kombinacije ortografskega in fonetičnega zapisa. Zapis se približuje GOS-u v težnji, da se v nadaljevanju vzporedno z raziskavami oblikujejo primerljivi korpusi narečnih pogovorov. Kvantitativni korpusni pristop v pričujoči disertaciji predstavlja izhodišče kvalitativne jezikoslovne obravnave izbranih pragmatičnih značilnosti analiziranega diskurza (izjav, menjavanja vlog in diskurznih označevalcev) v odvisnosti od obravnavanih besedilnih vrst. Avtorica posebno pozornost nameni orisu diskurznih označevalcev, njihovih vrst in vlog ter distribucije v različnih besedilnih vrstah. Z analizo se potrjuje hipoteza, da se v narečnem diskurzu pojavljajo različne besedilne vrste, v katerih se koherenca gradi po načelih govorjenega jezika, vendar se gradnja koherence v odvisnosti od besedilne vrste odraža predvsem v rabi diskurznih označevalcih, oblik izjav in menjavanju vlog.
Ključne besede: istrsko narečje, govorjeni jezik, narečni diskurz, konverzacijska analiza, korpus narečnih besedil, besedilne vrste v spontanem pogovoru, diskurzni označevalci
Objavljeno: 25.02.2016; Ogledov: 1093; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (12,07 MB)

5.
Anglizmi v radijskem govoru na Radiu Murski val
Jerneja Pirnat, 2016, diplomsko delo

Opis: Zaradi pospešenega razvoja informacijskih tehnologij, vse večje in tesnejše povezanosti sveta ter vsesplošne dostopnosti informativnih vsebin, se tudi v slovenskem jeziku uporablja čedalje več prevzetih besed iz angleškega jezika – anglizmov. To je opazno predvsem v govoru mladih pa tudi v medijih, ki nam vsakodnevno prinašajo novice s celega sveta. Te so pogosto prevedene, zato se s prevodi v besedje slovenskega jezika prenašajo tudi novi izrazi. Ker radio kot enodimezionalni masovni medij prenaša sporočilo le preko glasu, je pomembno, da so radijske novice jasne. Diplomsko delo se osredinja na anglizme v osrednjih informativnih oddajah Radia Murski val, regionalne radijske postaje s statusom posebnega pomena. Poročila vključujejo agencijske novice, povzete po Slovenski tiskovni agenciji, ter lokalne novice in tonske prispevke o dogajanju v Pomurju, ki jih pripravljajo novinarji Murskega vala. Anglizmi se uveljavljajo tudi v lokalnih novicah, saj so sogovorniki novinarjev pogosto strokovnjaki, ki uporabljajo strokovno terminologijo. Diplomsko delo raziskuje možnosti zamenjave prevzetih besed iz angleškega jezika s slovenskimi ustreznicami.
Ključne besede: govorjeni jezik, prevzete besede, anglizmi, Radio Murski val, Slovenska tiskovna agencija, jezikovna kultura
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 617; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

6.
Raba tujk v mariborskih govorjenih medijih
Alenka Valh Lopert, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so predstavljene tujke, ki jih uporabljajo poklicni govorci pri neposrednem in pri reproduktivnem ubesedovanju na dveh radijskih postajah v Mariboru, in sicer na nacionalni Radio Maribor in komercialni Radio City. Analiziranih je bilo skupaj 34 govorcev, besede so opredeljene glede na izvor, podrobneje pa glede na možnost rabe slovenskih ustreznic.
Ključne besede: slovenščina, jezik medijev, tujke, govorjeni mediji, mariborski pogovorni jezik, radijski jezik
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 509; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (340,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Pravorečna problematika s splošnoslovaropisnega vidika
Tanja Mirtič, 2018, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka je v glavnih obrisih prikazati pravorečne podatke v splošnem razlagalnem slovarju, obenem pa na podlagi analize izsledkov anketne raziskave ugotoviti potrebo po pravorečnem priročniku med zaposlenimi v medijih, gledališčih in filmski produkciji ter osvetliti najpomembnejše problemske sklope slovenskega pravorečja s stališča respondentov. V zadnjem delu prispevka je opozorjeno na primanjkljaj temeljnih raziskav govorjene knjižne slovenščine in pomembnost rednega spremljanja in zbiranja pravorečnih težav splošnih jezikovnih uporabnikov in strokovnjakov, ki se poklicno ukvarjajo z govorjenim knjižnim jezikom, izpostavljena pa je tudi potreba po premišljeno izdelanem korpusu, ki bi omogočal zanesljive pravorečne analize.
Ključne besede: slovenščina, knjižni jezik, fonetika, slovarji, splošni razlagalni slovar, pravorečje, govorjeni knjižni jezik, metoda anketiranja, pravorečni priročnik
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 287; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (534,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici