1. |
2. Policijsko poznavanje verbalne in neverbalne komunikacije pri zaslišanju osumljenca : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSebastjan Žgur, 2019, diplomsko delo Opis: Pri pridobivanju izjave mora policist znati presoditi oziroma ovrednotiti ter oceniti izjavo osumljenca. Pri verbalno podani izjavi osumljenca je poudarek na izrečenih besedah, medtem ko pri neverbalni komunikaciji govori telo, še preden se govor prične. V kolikor policist dobro pozna znake neverbalne komunikacije osumljenca, lažje presodi verodostojnost verbalne trditve. Poudariti moramo, da ima neverbalna komunikacija večjo sporočilno moč in je bolj verodostojna, vendar se verbalna in neverbalna komunikacija medsebojno dopolnjujeta. To je najbolj očitno, ko med njima pride do neskladja in takrat začutimo, da nas vsebina izjave, ki jo je podal osumljeni, nekako ni prepričala in nima pravega pomena. Obstajajo različne metode in tehnike prepoznavanja laži, ki pa niso dovolj objektivne, da bi lahko z gotovostjo trdili, da nekdo laže. Navadno si z njimi lahko pomagamo pri usmerjanju iskanja dokazov, ki so najbolj zanesljiv način dokazovanja in odkrivanja resnice.
Ključne besede: diplomske naloge, verbalna komunikacija, neverbalna komunikacija, osumljenec, zaslišanje, govorica telesa
Objavljeno v DKUM: 26.03.2019; Ogledov: 1622; Prenosov: 188
 Celotno besedilo (1,18 MB) |
3. Prepoznavanje laži s pomočjo neverbalne komunikacije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnja Arčnik, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je zajeto vse o lažeh in prevarah in o tem zakaj ljudje sploh lažejo.
Našteti in opisani so tipi lažnivcev. Predstavljene so tudi vrste laži in njihova zaznava.
Z lažmi in prevarami se srečujemo vsak dan.
Ne moremo storiti veliko, da bi nekomu preprečili, da bi nam lagal, lahko pa se naučimo bolje prepoznavati in presojati zapleteno vedenje, ki je povezano z medsebojnim sporazumevanjem. Lahko se naučimo slišati različne odtenke glasu, prepoznati drobne razlike v hitrosti govora, višini glasu in glasnosti, ki namigujejo na poskus prevare. Če prisluhnemo vsebini govora, nam to lahko pomaga razumeti, kako sogovornik razmišlja. Če se naučimo videti onkraj telesnih znakov stresa in običajnih mask, lahko natančneje razberemo pomen kretenj, drže, položaja, izraza in gibov.
Strokovnjaki, psihologi, policisti in laiki se trudijo prepoznati laži skozi neverbalno komunikacijo, vendar se dosti krat pojavijo razne težave, ki sem jih izpostavila v diplomskem delu. Vzrok za to, so naj več krat napačna prepričanja o dejanskih znakih laganja ali pa preveliko opiranje na samo neverbalno komunikacijo.
V drugem delu diplome so predstavljena čustva, ki se pojavljajo med laganjem ter znaki neverbalne komunikacije, kot so, govorica telesa, kretnje, drža, gibi, mikro obrazni izrazi. Neverbalno komunikacijo je težje nadzorovati kot verbalno. Zaradi tega se lahko pojavijo ključni indikatorji, ki nakazujejo na laži.
Ključne besede: laž, laganje, odkrivanje laži, neverbalna komunikacija, govorica telesa, glas, obrazni izrazi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 2568; Prenosov: 515
Celotno besedilo (1,09 MB) |
4. MOČ BESED; ANALIZA ZAKLJUČNEGA GOVORA NA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH 2010 V KANADSKEM VANCOUVRUVita Petek, 2016, diplomsko delo Opis: Olimpijske igre so mega dogodek, pomemben za turizem. Nekateri elementi olimpijskega protokola so postali del tradicije in takšna je tudi zaključna prireditev, ki pomeni formalni zaključek iger. Govor mora podati predsednik organizacijskega odbora, v našem primeru John Furlong. Na podlagi besed, ki sestavljajo govor, smo ugotovili, da je govor čustven, močan, spodbuden ter poln hvaležnosti. Čustvena komponenta ima v govoru pomembno vlogo, saj je Furlong že kot otrok občudoval olimpijske igre. Osrednji samostalnik govora je beseda »games« (igre). Ugotovili smo, da Furlong govori ameriško angleščino, stil govora je čustven, model prepričevanja pa je patos. Ugotovili smo tudi, da je Furlongov govor bogat z ekspresivnimi besednimi figurami in pesniškimi sredstvi. Analiza govora je pokazala rabo retoričnih sredstev, kot sta trditev in silogizem. Retorične figure, ki so uporabljene v govoru, pa so stopnjevanje, retorično vprašanje, metafora, personifikacija, simbol, perifraza, sentenca, naštevanje in primera. Poleg besedne analize je dodatne informacije razkrila analiza telesne govorice, ki je med drugim odražala enakopravnost, nato dominanco, prikrivanje in odkritost.
Ključne besede: olimpijske igre, govor, govorica telesa, prireditve, John Furlong
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 1958; Prenosov: 268
Celotno besedilo (901,04 KB) |
5. Poznavanje neverbalne komunikacije pravosodnega policista v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloRobert Berzelak, 2016, diplomsko delo Opis: Pravosodni policisti z organizacijskega vidika sodijo v službo oddelka za varnost, znotraj zavodov za izvrševanje kazni zapora. Pri opravljanju svojega dela so v neprestani komunikaciji z zaprtimi osebami, zaradi česar je zelo pomembno, da so vešči verbalne in neverbalne komunikacije. Dokazano je, da je sposobnost razumevanja in uporabe neverbalne komunikacije (govorice telesa) močno orodje, ki nas pomaga povezati z drugimi ter nam pomaga pri izražanju resničnega pomena. Pravosodni policisti skrbijo za varnost, red in disciplino v zaporih, kar pa lahko zagotavljajo tudi z uspešnim branjem neverbalne govorice zaprtih oseb.
V diplomskem delu smo predstavili organizacijsko strukturo in delovanje Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje1 ter dela in naloge pravosodnega policista. Predstavljena je tudi neverbalna komunikacija in njene značilnosti, pomen in vrste, slednje pa bomo razdelili še po pomembnejših segmentih (parajezik, obrazna govorica, gestika in uporaba prostora). V nadaljevanju smo se posvetili še pomenu poznavanja, prepoznavanja in uporabe neverbalne komunikacije pri delu pravosodnih policistov ter s tem v zvezi v različnih varnostnih situacijah.
V empiričnem delu smo predstavili ključne ugotovitve rezultatov raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali pravosodni policisti, zaposleni v ZPMZKZ Celje. Iz omenjene raziskave smo ugotovili, da so udeleženci v interakciji z zaprtimi osebami v veliki večini pozorni na neverbalno komunikacijo, slednjo pa tudi zavestno spremljajo. Udeleženci pozornost neverbalni komunikaciji največkrat namenjajo vedno, pri vseh stikih z zaprtimi osebami. Udeleženci se v veliki večini prav tako ocenjujejo kot uspešne in učinkovite pri prepoznavi neverbalne komunikacije zaprtih oseb, kar je lahko ključnega pomena v varnostno spornih situacijah. Večina udeleženih je mnenja, da so pri svojem delu ustrezno usposobljeni za prepoznavanje neverbalne komunikacije v interakciji z zaprtimi osebami. Velika večina udeležencev pa izraža tudi željo po izobraževanju s področja neverbalne komunikacije.
Ključne besede: komunikacija, neverbalna komunikacija, govorica telesa, gestika, pravosodni policisti, pazniki, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1247; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,60 MB) |
6. Neverbalna komunikacija v zdravstveni negiMirjana Rampre, 2016, diplomsko delo Opis: Ljudje komuniciramo tako verbalno kot neverbalno. Vse bolj prihaja v ospredje neverbalna komunikacija - govorica telesa, saj človek govori tudi s kretnjami rok, z držo telesa, z mimiko obraza, z dotikom. V primerih, ko človek išče pomoč v zdravstvu, je pogosto prav medicinska sestra osnovni vir pomoči bolniku, in sicer včasih kar mimogrede ob svojem delu, ko se sreča z bolnikom kot človek s človekom v medsebojnem odnosu. Pri prvem kontaktu s pacientom je zelo pomemben stik z očmi, nasmeh, pozitivna drža. Preko komunikacije medicinska sestra spoznava pacienta, pomaga mu pri doživljanju bolezni, mu je v oporo in pomoč. S pomočjo literature smo ugotovili kako pomembna je neverbalna komunikacija v zdravstveni negi ter kako neverbalna sporočila vplivajo na dober odnos z bolnikom. Opisali smo značilnosti neverbalne komunikacije in predstavili vrste neverbalnega komuniciranja. Ugotovili smo, da se zdravstveni delavci zavedamo, da je v komunikaciji z bolniki pomemben nasmeh, stik z očmi, dotik. Prav tako smo spoznali, da s poznavanjem vseh oblik neverbalne komunikacije dosegamo višjo kakovost zdravstvene nege in dobre odnose z bolniki in njihovimi svojci.
Ključne besede: komunikacija, neverbalna komunikacija, neverbalna komunikacija v zdravstveni negi in govorica telesa
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 4690; Prenosov: 1056
Celotno besedilo (168,98 KB) |
7. Uporaba neverbalne komunikacije pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAndrej Štinjek, 2015, diplomsko delo Opis: Policisti in kriminalisti pri preiskovanju kaznivih dejanj neprestano komunicirajo z osebami v postopkih. Prav komuniciranje je eno izmed njihovih najpogostejših opravil, zaradi česar je zelo pomembno, da so vešči verbalne in neverbalne komunikacije. Policisti želijo z zbiranjem obvestil od oseb v postopkih pridobiti pomembne podatke, ki bi lahko pripomogli pri raziskavi kaznivega dejanja. Pri tem je zelo pomembno, da znajo ugotoviti, kdaj jim osebe v postopkih lažejo, oziroma jih zavajajo. Zavajanje oseb v postopkih lahko policisti ugotovijo z branjem neverbalne govorice sogovornika kot tudi z analizo vsebine povedanega.
Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljena neverbalna govorica po posameznih segmentih. Posebej je predstavljeno preiskovanje kaznivih dejanj in uporaba neverbalne komunikacije pri le-teh, s poudarkom na ugotavljanju laži oziroma prevar.
V empiričnem delu so predstavljene ugotovitve raziskave, ki je bila s pomočjo anketnega vprašalnika izvedena med zaposlenimi v Policiji. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da je večina udeležencev vedno pozorna na neverbalno komunikacijo, največ pozornosti le-tej pa ji namenjajo v postopkih z osumljenci. Udeleženci so ocenili, da ima neverbalna komunikacija pomembno vlogo, saj se prav nanjo najpogosteje oprejo pri ugotavljanju laži in prevar. Udeleženci so mnenja, da so pri ugotavljanju laži bolj uspešni, kot ostali ljudje, vendar pa raziskave tega ne potrjujejo. Večina udeležencev je mnenja, da niso dovolj dobro usposobljeni, da bi znali pravilno razložiti neverbalno komunikacijo oziroma, da bi v večini primerov ugotovili laž. Se je pa večina udeležencev pripravljena usposabljati na področju neverbalne komunikacije.
Ključne besede: komunikacija, neverbalna komunikacija, govorica telesa, kazniva dejanja, preiskovanje, zaslišanje, odkrivanje laži, prevare, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.04.2015; Ogledov: 1731; Prenosov: 313
Celotno besedilo (1,30 MB) |
8. |
9. GOVORICA TELESA KOT OBLIKA NEVERBALNE KOMUNIKACIJE; ODKRIVANJE LAŽI IN PREVARMitja Lorenčič, 2013, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako lahko s pomočjo govorice telesa odkrivamo laži in prevare. V študiji smo se lotili pregleda različne literature, tujih in domačih virov. Literatura dobro pokriva tako laži kot govorico telesa, kar je omogočilo dobre povezave med obema področjema. Oba pojma sta med seboj močno povezana, kar je olajšalo celotno analizo.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, govorica telesa, laž, prevara, odkrivanje laži
Objavljeno v DKUM: 13.09.2013; Ogledov: 5361; Prenosov: 820
Celotno besedilo (1,36 MB) |
10. VPLIV GOVORICE TELESA PRI ZAPOSLITVENEM RAZGOVORUSara Manjalli, 2013, diplomsko delo Opis: Naši gibi so odraz naših misli, svoje misli pa težko kontroliramo, zato lahko rečemo, da težko kontroliramo svoje gibe, geste, kretnje, mimiko. Govorica telesa, kot del nebesedne komunikacije je niz sporočil, ki jih sogovorniku, bolj kot zavedno, posredujemo podzavestno. Izraža naše iskreno mnenje, resnična stališča, ki jih kdaj pa kdaj, zaradi različnih razlogov, skušamo prirediti ali skriti. Če smo pozorni nanje, lahko sogovornika opazujemo in med njegovim govorjenjem preverjamo njegovo ujemanje besednega z nebesednim.
Proces izbire kadrov je proces, ki ga organizacija uporabi, ko želi na delovno mesto sprejeti novega zaposlenega. Med pisanjem diplomskega dela smo se osredotočili na eno izmed mnogih metod za izbiro kadrov, in sicer na intervju. Pri zaposlitvenem razgovoru ali intervjuju sta kandidat in spraševalec v neposrednem stiku. Je metoda, na katero se mora spraševalec dobro pripraviti, če želi od kandidata pridobiti želene informacije, pri tem pa spremljati in opazovati vse informacije, ki bi mu tako ali drugače pripomogle h končni odločitvi izbire.
V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, kakšen vpliv ima govorica telesa kandidata pri zaposlitvenem intervjuju, koliko vpliva ta pri končni izbiri, koliko jo spraševalci poznajo in jo upoštevajo pri zaposlitvenem razgovoru s kandidati.
Na podlagi teoretičnih osnov, zapisanih v prvem delu diplomskega dela, smo v raziskovalnem delu z intervjuji, izvedenimi pri treh manjših zaposlovalcih, prišli do rezultatov, ki so nam dali odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Lahko trdimo, da bolje kot spraševalec pozna govorico telesa, bolj jo upošteva, jo lažje spremlja in jo tako tudi upošteva pri končni izbiri. Tako kot lahko trdimo, da so v povprečju kandidatove izjave skladne z njegovo govorico telesa, lahko trdimo tudi, da boljše poznavanje govorice telesa pripomore k lažjemu odločanju izbranega kandidata.
Ključne besede: Nebesedno sporočanje, govorica telesa, izbira kadrov, zaposlitveni intervju
Objavljeno v DKUM: 14.05.2013; Ogledov: 1919; Prenosov: 183
Celotno besedilo (787,79 KB) |
