1. Pripovedovanje realnih in domišljijskih zgodb ob slikovnem gradivu 5-6 let starih otrok : diplomsko deloAnja Goličnik, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Pripovedovanje realnih in domišljijskih zgodb ob slikovnem gradivu 5–6 let starih otrok smo v teoretičnem delu opredelili govorni razvoj predšolskega otroka, razvoj mišljenja ter načine spodbujanja domišljije v pripovedovanju. Pri tem smo podrobneje opisali otrokovo zaznavanje govornih glasov in izgovorjave prvih glasov, opredelili govor ter postopek gradnje stavkov. Spoznali smo štiri stopnje razvoja, senzomotorično, predoperativno, stopnjo konkretno logičnega ter formalno logičnega mišljenja. Podrobneje smo spoznali otrokovo besedišče in dejavnike njegovega razvoja, spoznali, kako se razvija otroško pripovedovanje ter kako ga lahko ocenimo z danimi merili. Raziskovali smo vpliv domišljije ter predstavili nekaj načinov, kako lahko otroke navajamo in spodbujamo k uporabi domišljijskih elementov.
V empiričnem delu smo izvedli dve preverjanji pripovedovanja ob sličicah. Otroci so v obeh preverjanjih pripovedovali dve zgodbi, eno po predlogi s črno-belimi sličicami in eno po predlogi z barvnimi sličicami. Vse zgodbe smo posneli in jih kasneje dobesedno prepisali ter analizirali s pomočjo meril za ocenjevanje koherentnosti.
Zanimalo nas je, ali se otroci odločajo bolj za pripovedovanje realnih zgodb s preprostim opisom ilustracij ali v svoje pripovedovanje vključijo pridih domišljije in ustvarjalnosti.
Rezultati so pokazali, da otroci v svoje pripovedovanje vključujejo zelo malo ustvarjalnih elementov in da so njihove zgodbe v večini še vedno samo enostavno časovno nizanje dogodkov.
Ključne besede: govor otrok, besedišče, realno pripovedovanje, domišljijsko pripovedovanje
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 27; Prenosov: 49
 Celotno besedilo (1,27 MB) |
2. Slušno zaznavanje glasov in zvokov otrok, starih 2-4 letLeja Šenk, 2023, diplomsko delo Opis: Govor in slušno zaznavanje nas spremljata praktično ves čas našega življenja, zato je še kako pomemben njun razvoj v predšolskem obdobju. Razvoj govora in slušnega zaznavanja je kompleksna zadeva, ki pa jo vsak teoretik razlaga na svojstven način, vse teorije pa imajo nekaj skupnega – vse stremijo k čim boljšemu in čim hitrejšemu razvoju. Vsak otrok mora imeti možnost izražanja svojega mišljenja, mora biti slišan, hkrati pa mora znati tudi poslušati in slišati.
V diplomskem delu se osredotočamo na poslušanje in govor otrok. Izvedli smo raziskavo, v kateri smo raziskovali, kako dobro otroci poslušajo, si zapomnijo in na koncu tudi povejo zaporedje, ki jim je bilo predvajano. Raziskavo smo izvedli v dveh sklopih v razponu treh mesecev.
Ugotovili smo, da so otroci po treh mesecih poslušanja posnetkov bistveno napredovali. Prepoznali so več, hkrati pa so prepoznano povedali tudi ustrezneje.
Ključne besede: glasovi, govor otrok, pomnjenje, poslušanje, zvoki
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 124
Celotno besedilo (2,60 MB) |
3. Vpliv žepne pravljice na pripovedovanje otrok : diplomsko deloValentina Satler, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv žepne pravljice na pripovedovanje otrok sestavljajo teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu sta najprej omenjeni neverbalna in socialna komunikacija, nato pa sta poglobljeno razložena govorni razvoj in pomen otroške literature za otrokov razvoj. V empiričnem delu je zapisan cilj raziskave, zastavljene so hipoteze in opisan postopek raziskovanja. Na koncu so predstavljeni in analizirani pridobljeni rezultati. Zbranih je 12 pripovedovanj šestih otrok, starih pet do šest let. Vsak izmed otrok je pripovedoval dve zgodbi s pomočjo žepne pravljice, ki si jo je izdelal. Otroci so bili razdeljeni v tri skupine, in sicer otroka, ki sta na govornem področju slabša, otroka, ki sta na govornem področju povprečna, in otroka, ki sta na govornem področju boljša. V sklepu je podana primerjava pripovedovanj različno sposobnih otrok.
Ključne besede: žepna pravljica, predšolski otrok, pripovedovanje, govor
Objavljeno v DKUM: 30.03.2023; Ogledov: 771; Prenosov: 108
Celotno besedilo (2,26 MB) |
4. Spodbujajmo razvoj govora v vrtcu : diplomsko deloUrška Očko, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi z naslovom Spodbujajmo razvoj govora v vrtcu bomo v teoretičnem delu pisali o tem, kaj je govor, kaj na razvoj govora vpliva ter kako se razvija. Podrobneje bomo predstavili sam razvoj govora in dejavnike, ki nanj vplivajo. Nekaj besed bomo posvetili tudi vlogi staršev in vzgojiteljev pri razvoju otrokovega govora ter kako lahko le-ti pripomorejo k boljšemu govoru in večjemu besednemu zakladu otroka. Pisali bomo tudi o razvoju posameznih glasov. Predstavili bomo govorne napake, nekaj besed pa bomo namenili tudi vajam za razgibavanje govornega aparata, ki pa jih bomo vključili v sam praktični del naše diplomske naloge.
V empiričnem delu bomo preučili razvoj govora skozi pripovedovanje ob sličici ilustratorke Jelke Reichman. Prvo in drugo preverjanje bomo izvedli v razmaku treh mesecev. V vmesnem času pa bomo pripravili dejavnosti, s katerimi bomo skušali spodbujati otrokov govorni razvoj in s katerimi si bodo širili svoj besedni zaklad.
Ključne besede: predšolski otrok, razvoj jezika, spodbujanje govora, govor otrok, besedni zaklad
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 1415; Prenosov: 340
Celotno besedilo (2,50 MB) |
5. Raba narečja in knjižnega jezika pri predšolskih otrocihTadeja Kunej, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavljamo, kakšna je raba narečja in knjižnega jezika v izbranem vrtcu na območju Prlekije. Preverili smo govor otrok, vzgojiteljice in študentke, kdaj in v katerih primerih uporabljajo narečje in kdaj knjižni jezik.
V teoretičnem delu smo predstavili razvoj govora, spodbujanje govora v vrtcu. Predstavili smo tudi jezik in značilnosti jezika, vlogo odraslega pri usvajanju jezika, materni jezik, slovenščino kot tuji ali drugi jezik in slovenski jezik. Predstavili smo jezikovne ravni, socialne zvrsti slovenskega jezika, knjižni in neknjižni jezik, rabo narečja in knjižnega jezika v vrtcu, slovenska narečja, vzroke za nastanek narečja, prav tako smo predstavili panonsko narečno skupino in izpostavili prleško narečje. Predstavili smo kurikulum za vrtce in področje jezik.
V empiričnem delu smo z opazovalnim listom en mesec opazovali govor otrok, vzgojiteljice in študentke. Izvedeti smo hoteli, ali otroci uporabljajo narečje vedno, ali se vzgojiteljica trudi govoriti v knjižnem jeziku in ali študentka spodbuja otroke k rabi pravilnega knjižnega jezika. Staršem opazovanih otrok smo razdelili vprašalnike, saj smo želeli izvedeti, ali tudi oni vplivajo na govor otroka, ga spodbujajo pri govorjenju knjižnega jezika in kako ga spodbujajo.
Ključne besede: govor otrok, slovenski jezik, knjižni jezik, narečje, prleško narečje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 1707; Prenosov: 384
Celotno besedilo (1,35 MB) |
6. RAZLIKE V GOVORU PETLETNIH OTROK V OBDOBJU ŠESTIH MESECEVSara Mlinarič, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo proučevali razlike v govoru petletnih otrok v času šestih mesecev. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljen govorni razvoj otrok, kakšne so značilnosti govornega razvoja, kateri so dejavniki, ki vplivajo na govor otroka, ter kako spodbujamo otrokov govor v družini in kako spodbujamo govor v vrtcu. V empiričnem delu prikazujemo rezultate raziskave, pri kateri smo otroke razdelili v eksperimentalno in kontrolno skupino. Izvedli smo dve preverjanji. Med prvim in drugim preverjanjem smo z otroki iz eksperimentalne skupine izvajali različne vaje in dejavnosti, s katerimi smo želeli bogatiti govor otrok. S pripovedovanjem na temo prebrane pravljice smo ugotavljali, ali se govor med otroki kontrolne skupine in otroki eksperimentalne skupine razlikuje. Raziskava je pokazala, da se med otroki pojavljajo razlike.
Ključne besede: razvoj govora, predšolski otrok, dejavniki razvoja govor
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1490; Prenosov: 186
Celotno besedilo (1,97 MB) |
7. Rajalne igre v vrtcu pri otrocih starih 5-6 letKatja Meško, 2018, diplomsko delo Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Rajalne igre v vrtcu pri otrocih, starih 5–6 let, je bil poiskati rajalne igre iz Prlekije, jih izvesti v skupini pet- in šestletnih otrok ter ob evalvaciji ugotoviti, ali smo v otrokov svet prenesli igre, ki so se jih igrali otroci nekoč.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo se posvetili rajalnim igram, njihovi delitvi in učinkom na otroke. Teoretično smo opisali tudi poezijo, saj so del rajalnih iger govorjene pesmi. Poudarili smo še pomen razvoja govora v predšolskem obdobju.
V praktičnem delu smo predstavili izbrane igre. Pri vsaki so zapisani cilji ter opis igre z evalvacijo ter fotografijo, ki smo jo posneli v Vrtcu pri OŠ Sveti Tomaž. Odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja smo dobili z evalvacijo vseh izvedenih rajalnih iger.
Ključne besede: Igra, otrok, govor, rajalne igre, gibanje
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 3149; Prenosov: 597
Celotno besedilo (2,04 MB) |
8. Zmožnost rabe in razumevanja prostorskih pojmov v 2. starostnem obdobjuKatja Žižek, 2017, diplomsko delo Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Zmožnost rabe in razumevanja prostorskih pojmov v 2. starostnem obdobju je predstaviti govorni razvoj predšolskih otrok in v povezavi s tem ugotoviti rabo in razumevanje prostorskih pojmov pri otrocih v 2. starostnem obdobju v izbranem vrtcu v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo najprej predstavili razliko med govorom in jezikom, spoznali smo različne teorije govornega razvoja, potek razvoja govora v predšolskem obdobju, dejavnike govornega razvoja in povezavo med govorom in mišljenjem ter govorom in poslušanjem. Spoznali smo razvoj prostorskih pojmov in vključili tudi Kurikulum za vrtce. V empiričnem delu smo predstavili preverjanje zmožnosti rabe in razumevanja prostorskih pojmov, ki smo ga izvedli v vrtcu. V preverjanje smo vključili 21 otrok 2. starostnega obdobja, od tega 12 deklic in 9 dečkov, in pri tem uporabili deskriptivno raziskovalno metodo. Rezultati so pokazali, da otroci prostorske pojme razumejo prej, kot jih rabijo. Da starost ni vedno povezana z uspešnostjo, so pokazali rezultati, ko so mlajši otroci imeli boljše rezultate od starejših otrok. Deklice so pri preverjanju bile uspešnejše od dečkov. Presenečeni smo bili nad rezultatom, da v 2. starostnem obdobju vsi otroci še nimajo usvojene rabe in razumevanja dveh osnovnih prostorskih pojmov »v« in »na«.
Ključne besede: otrok, govor, prostorski pojmi, zmožnost rabe, zmožnost razumevanja
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1550; Prenosov: 218
Celotno besedilo (918,95 KB) |
9. NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI NEŽELENEGA GOVORA IN ZDRAVSTVENO - VZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTREAnita Hosner, 2013, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Norčevanje, nespodobno nagovarjanje, izrekanje groženj, žaljenje… To so besede, ki bi morale biti otrokom tuje. Otroci so občutljiva skupina ljudi, zlasti v obdobju adolescence, ko še iščejo svoj pravi jaz, zato jim lahko verbalna agresija pusti težke posledice, ki se pri otrocih kažejo v obliki sramežljivosti, zadržanosti, izolaciji, slabi samopodobi, depresiji, samouničevanju, poskusih samomora. Vloga medicinske sestre je, da zdravstveno - vzgojno pouči otroka ali mladostnika o ustreznih medsebojnih odnosih in mu pomaga razviti pozitivno samopodobo.
Raziskovalna metodologija: V empiričnem delu smo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika izvedli raziskavo na vzorcu 100 otrok Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki. Cilj raziskave je bil ugotoviti rabo »grdih« besed med otroki od 6. do 9. razreda.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je prisotnost nespodobnega govorjenja in verbalne agresije med otroki zelo pogosta. Neželene besede otroci največkrat uporabljajo za sproščanje napetosti in izražanje besa, medtem ko nekateri »grdo« govorijo zaradi izkazovanja moči in želje po ustrahovanju drugih. Manj kot polovica anketiranih otrok meni, da so dovolj poučeni o posledicah družbeno nesprejemljivega govora. Starši se na nespodobno govorjenje otrok najpogosteje odzovejo tako, da se z otroki pogovorijo. Kljub temu se veliko staršev za neprimerno govorjenje otrok ne zmeni.
Sklep: Kletvice, psovke in žaljivke so danes zelo pogoste v vsakdanjem življenju otrok. Premnogi šolarji doživljajo velike stiske. Gre za resen problem, saj lahko neželeno govorjenje in besedno nasilje v otroštvu, zaznamujeta človeka za vse življenje. Verbalno nasilje med otroki odrasli težje prepoznamo kot fizičnega, saj ni vidnih posledic.
Ključne besede: sociološki vidiki, otrok, neželen govor, zdravstveno - vzgojno delo, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 1810; Prenosov: 171
Celotno besedilo (925,15 KB) |
10. RAZVIJANJE JEZIKOVNIH ZMOŽNOSTI Z LUTKONuša Kugovnik, Sonja Gerhold, 2012, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge, smo na podlagi strokovne literature predstavili razvoj govora, kaj so jezikovne zmožnosti in kako vplivajo na otrokov razvoj.
Predstavljena je tudi vloga vzgojitelja, ki je v predšolskem obdobju, za otroke, ki obiskujejo vrtec izrednega pomena pri razvoju govora. Predstavljeni so načini oziroma metode dela, kako z lutko spodbujamo in razvijamo otrokov govor, širimo besedni zaklad in burimo domišljijo.
Z različnimi vrstami lutk, spodbujamo otroke k sodelovanju, koncentraciji, razmišljanju, itd. saj vemo, da je lutka v predšolskem obdobju pomembno motivacijsko sredstvo.
V praktičnem delu diplomske naloge, pa smo predstavili primera dobre prakse pri delu v vrtcu v prvem starostnem in drugem starostnem obdobju.
V prvem starostnem obdobju, smo s prstnimi igrami otrokom približali prstne lutke, v drugem starostnem obdobju, pa smo z otroci preko sence spoznali senčne lutke, senčno gledališče, izdelali lutke in sceno za lutkovno dramatizacijo.
Namen praktičnega dela v diplomski nalogi, je bil ugotoviti, ali z uporabo lutke v vrtcu v prvem in drugem starostnem obdobju spodbujamo razvoj jezikovnih zmožnosti.
V praktični del diplomske naloge, so vključene priprave s cilji, preko katerih smo poizkušali spodbujati in razvijati govor otrok.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Jezikovne zmožnosti, govor, otrok, lutka, primer dobre prakse, lutkovna dramatizacija, vrtec.
Objavljeno v DKUM: 27.02.2012; Ogledov: 4160; Prenosov: 562
Celotno besedilo (2,30 MB) |
