1. Plesne dejavnosti v povezavi z gradniki bralne pismenosti : diplomsko deloŠpela Prejac, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili plesne dejavnosti v povezavi z gradniki bralne pismenosti. Želeli smo raziskati in ugotoviti, kakšne so možnosti povezave plesnih dejavnosti z gradniki bralne pismenosti v drugem starostnem obdobju. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili značilnosti plesa v predšolskem obdobju, vlogo vzgojitelja pri plesnih dejavnostih z otroki, elemente in vidike plesa. Osredotočili smo se tudi na ustvarjalni gib, značilnosti jezika v predšolskem obdobju in gradnike bralne pismenosti. Pri gradnikih bralne pismenosti smo se osredotočili na govor, glasovno zavedanje in besedišče. Na koncu teoretičnega dela pa smo predstavili tudi povezovanje plesa in jezika v predšolskem obdobju. V praktičnem delu diplomskega dela smo na osnovi teoretičnih izhodišč pripravili osem priprav, ki vključujejo plesne dejavnosti v povezavi z gradniki bralne pismenosti. Dve dejavnosti sta bili osredotočeni na govor, tri so bile na glasovno zavedanje in tri na bogatenje besedišča. Plesne dejavnosti smo izvedli v vrtcu s skupino otrok starih 5-6 let. Na podlagi evalvacij izvedenih plesnih dejavnosti smo ugotovili, da se področji plesa in jezika med seboj odlično povezujeta. Ugotovili smo tudi, da obstaja veliko različnih možnosti za pripravo raznolikih plesnih dejavnosti v povezavi z gradniki bralne pismenosti. Otroci so v načrtovanih plesnih dejavnostih spoznavali in utrjevali imena, jutranjo rutino, ustvarili gibe glede na zastavljeno besedo, plesno usklajevali zvoke, prepoznavali predmete na slikah skozi gibalne uganke ter izgovarjali začetne glasove besed. S pomočjo plesa so spoznavali in utrjevali tudi letne čase, čustva ter spoznavali in utrjevali glasove.
Ključne besede: ples, jezik, gradniki bralne pismenosti, ustvarjalni gib, govor, besedišče in glasovno zavedanje
Objavljeno v DKUM: 18.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
 Celotno besedilo (3,69 MB) |
2. Raba narečja med vodenimi dejavnostmi vzgojiteljev v koroških vrtcih : diplomsko deloAna Marija Meh, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo se poglobili v rabo narečja vzgojiteljev med njihovimi vodenimi dejavnostmi. Osredotočili smo se na vrtce po Koroški regiji. V teoretičnem delu so povzete osnove govora, jezika, govornega razvoja otrok, nekoliko podrobneje je razčlenjen jezik in njegove socialne zvrsti ter rabo narečja med delavci v vzgoji in izobraževanju.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati ankete, ki je bila preko elektronske oblike posredovana v devet različnih vrtcev. Raziskava je pokazala, da vzgojitelji med vodenimi dejavnostmi uporabljajo narečje v kombinaciji s knjižnim jezikom, vendar skoraj nikoli samostojno.
Kljub delni rabi narečja med vodenimi dejavnostmi ostajajo razlogi, zakaj je temu tako, kar kaže na to, da vzgojitelji po narečju posegajo premišljeno in samo v določenih situacijah. Prav tako lahko potrdimo, da kljub rabi narečja spodbujajo rabo knjižnega jezika, ki je v vzgojno-izobraževalnih zavodih zaželena, če ne celo nujna.
Ključne besede: govor, jezik, neknjižni jezik, knjižni jezik, narečje
Objavljeno v DKUM: 16.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (787,81 KB) |
3. Zmožnost zaznavanja začetnega in končnega glasu v besedi ter glaskovanja besed pri 5 in 6 letnikih : diplomsko deloAna Hren, 2024, diplomsko delo Opis: Govor v življenju vsakega posameznika predstavlja način komuniciranja z ostalimi osebami. S pomočjo govora se naučimo izražati svoje želje, potrebe, ideje. V zgodnjem otroštvu otrok začne zaznavati glasove, ki jih kasneje lahko razločuje in razčlenjuje. To sposobnost razlikovanja glasov imenujemo glasovno zavedanje. Pri razvoju zaznavanja določenih glasov ima ključno vlogo sposobnost poslušanja. Otrok se že v predšolskem obdobju srečuje z rimami. Vzgojiteljice otroke tekom pedagoškega procesa seznanijo s členjenjem stavkov na besede in postopoma preidejo na členjenje besed na zloge/glasove v besedah. Glasovno zavedanje se močno povezuje z razvojem pisanja in branja. Naloga vzgojiteljic in staršev je, da otroku ponudijo čim več priložnosti za izboljšanje glasovnega zavedanja, saj je otrok v nasprotnem primeru manj uspešen na področju opismenjevanja. V naši raziskavi nas je zanimal napredek otrok med začetnim in končnim preverjanjem, kjer smo preverili zmožnost zaznavanja glasovnega zavedanja pri pet- in šest-letnikih, in sicer v poimenovanju sličice, določitvi začetnega in končnega glasu v besedi ter tvorjenju novih besed na določen začetni/končni glas. Obe preverjanji smo izvedli z razmikom treh mesecev. V vmesnem obdobju smo izvajali dejavnosti za spodbujanje glasovnega zavedanja. Rezultati otrok so pokazali očiten napredek v razvoju glasovnega zavedanja, pri nekaterih smo zabeležili izrazitejši napredek kot pri drugih.
Ključne besede: govor, glasovno zavedanje, začetno in končno preverjanje, začetni glas, končni glas
Objavljeno v DKUM: 21.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,86 MB) |
4. |
5. Vzgoja dvojezičnih otrok z metodo »en starš - en jezik« pri starših Slovencih : magistrsko deloDolores Gjergjek, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali dvojezičnost, podrobneje smo opisali metodo »en starš – en jezik«. Predstavili smo kritično obdobje pri učenju drugega jezika ter sociolingvistiko v povezavi z dvojezičnostjo. Na kratko smo opisali tudi dve teoriji osebnostnega razvoja. V okviru metodologije smo uporabili dve kvalitativni metodi raziskovanja: polstrukturiran intervju in opazovanje. Vzorec je sestavljala tričlanska družina. Raziskovali smo pozitivne in negativne posledice uporabe omenjene metode ter razloge, zaradi katerih se starši z istim maternim jezikom odločijo za dvojezično vzgojo. Analizirali smo tudi različne metode za spodbujanje enakovrednega učenja obeh jezikov, dejavnike, ki vplivajo na vzpostavitev dvojezičnosti, ter težave, ki so se pojavile pri dvojezični vzgoji. Ugotovili smo, da se tej metodi pripisujejo predvsem pozitivne posledice, kot so naravno osvajanje jezika in več vloženega truda v vzgojo otroka. Glavna negativna posledica, ki smo jo opazili, je doslednost uporabe tujega jezika. Poglaviten razlog za odločitev staršev o dvojezični vzgoji otroka je bil izpostavljenost še enemu jeziku poleg maternega zaradi prednosti, ki jih prinaša dvojezičnost. Da bi njun otrok enakovredno uporabljal oba jezika, starša izbirata predvsem knjige, pravljice, pogovarjanje in opisovanje stvari. Proučevani dejavniki, ki so družina, sorodniki, okolje in kultura, na vzpostavitev dvojezičnosti niso imeli bistvenega vpliva, saj so bili družinski člani podpirajoči, s kritikami iz okolja pa se niso srečali. Največji izziv, s katerim se starša srečujeta pri dvojezični vzgoji, je otrokova neuporaba angleščine, saj komunicira večinoma le v slovenščini. Z opazovanjem smo pri otroku želeli preveriti njegovo uporabo nepravilnih glagolov v angleščini. Ugotovili smo, da pri govoru o dejanjih v preteklosti, uporabi pravilno obliko nepravilnih glagolov.
Ključne besede: dvojezičnost, metoda »en starš – en jezik«, dvojezični otroci, govor, intervju
Objavljeno v DKUM: 28.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,94 MB) |
6. Pripovedovanje realnih in domišljijskih zgodb ob slikovnem gradivu 5-6 let starih otrok : diplomsko deloAnja Goličnik, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Pripovedovanje realnih in domišljijskih zgodb ob slikovnem gradivu 5–6 let starih otrok smo v teoretičnem delu opredelili govorni razvoj predšolskega otroka, razvoj mišljenja ter načine spodbujanja domišljije v pripovedovanju. Pri tem smo podrobneje opisali otrokovo zaznavanje govornih glasov in izgovorjave prvih glasov, opredelili govor ter postopek gradnje stavkov. Spoznali smo štiri stopnje razvoja, senzomotorično, predoperativno, stopnjo konkretno logičnega ter formalno logičnega mišljenja. Podrobneje smo spoznali otrokovo besedišče in dejavnike njegovega razvoja, spoznali, kako se razvija otroško pripovedovanje ter kako ga lahko ocenimo z danimi merili. Raziskovali smo vpliv domišljije ter predstavili nekaj načinov, kako lahko otroke navajamo in spodbujamo k uporabi domišljijskih elementov.
V empiričnem delu smo izvedli dve preverjanji pripovedovanja ob sličicah. Otroci so v obeh preverjanjih pripovedovali dve zgodbi, eno po predlogi s črno-belimi sličicami in eno po predlogi z barvnimi sličicami. Vse zgodbe smo posneli in jih kasneje dobesedno prepisali ter analizirali s pomočjo meril za ocenjevanje koherentnosti.
Zanimalo nas je, ali se otroci odločajo bolj za pripovedovanje realnih zgodb s preprostim opisom ilustracij ali v svoje pripovedovanje vključijo pridih domišljije in ustvarjalnosti.
Rezultati so pokazali, da otroci v svoje pripovedovanje vključujejo zelo malo ustvarjalnih elementov in da so njihove zgodbe v večini še vedno samo enostavno časovno nizanje dogodkov.
Ključne besede: govor otrok, besedišče, realno pripovedovanje, domišljijsko pripovedovanje
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 27; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,27 MB) |
7. Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govoraMira Krajnc Ivič, 2024, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govora predstavlja rezultate prvega leta dela v raziskovalnem projektu Temeljne raziskave za razvoj govornih virov in tehnologij za slovenski jezik (J7-4642) kot tudi rezultate raziskovalcev, ki se ukvarjajo z govorom v drugih raziskovalnih projektih, s skupnim glavnim ciljem strateškega in učinkovitega razvoja prostodostopnih govornih virov. Prispevki izpostavljajo načrte, cilje in izzive ob gradnji govornih virov, in sicer na leksikalni in skladenjski ravni, iščejo rešitve za posebnosti govora na fonetično-fonološki ravni tudi v povezavi s standardi zapisovanja (narečnega) govora. Govor in jezikovna variantnost sta raziskovana kot manifestacija socialne slojevitosti, govorjeni diskurz pa tudi z vidika součinkovanja različnih semiotskih kodov v smislu vzajemnega učinkovanja za tvorjenje smisla sporočila. Z vidika prepletanja prvin govorjenega in pisnega jezika so analizirana izbrana spletna besedila, zanemarjena ni niti vloga govora v gledališki umetnosti.
Ključne besede: jezikovne tehnologije, govor, govorjeni diskurz, slovenščina, govorni viri
Objavljeno v DKUM: 18.07.2024; Ogledov: 217; Prenosov: 41
Celotno besedilo (13,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Deček s težjo govorno-jezikovno motnjo: študija primera : študija primeraVeronika Vimer, 2024, magistrsko delo Opis: Otroci se med seboj razlikujejo, vsak zase je poseben. GJM lahko otroka pri njegovem napredku močno ovira. Če je pravočasno odkrit vzrok, lahko otroku pomagamo motnjo odpraviti in mu omogočiti normalen napredek in uspeh.
V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljeni otroci s PP, pri tem smo predstavili vrste otrok s PP, na kratko smo razložili, kako poteka usmerjanje otrok s PP ter kakšne težave in prilagoditve imajo ti otroci. Natančno smo opisali razvoj govora, prve glasove in prve besede. Opredelili in opisali smo vrste GJM, vzroke nastanka in kako te motnje odpraviti. V tem delu smo natančneje opisali sluh, kako naše uho deluje, kakšen je pomen sluha, fonološko zavedanje in opismenjevanje ter kaj predstavlja okvara sluha, gluhota in naglušnost.
V empiričnem delu smo predstavili študijo primera dečka s težjo GJM, ki jo je povzročil oslabljen sluh. Podrobneje smo predstavili dečkovo prvotno in končno stanje GJM ob zaključku 1. razreda osnovne šole. Prikazali smo cilje, ki smo si jih zadali ob raziskavi. Za raziskavo smo uporabili polstrukturiran intervju, dokumentacijo o dečku ter opazovanje z udeležbo. Ugotovili smo, da se je dečkov govor zaradi hitrega odkritja težave s sluhom ter pomoči staršev in logopedov izredno izboljšal, saj deček ob koncu 1. razreda že govori skoraj tako kot njegovi vrstniki.
Ključne besede: Govorno-jezikovne motnje, deček, otroci s posebnimi potrebami, govor, sluh.
Objavljeno v DKUM: 20.02.2024; Ogledov: 361; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,92 MB) |
9. Preverjanje besedišča učencev prvega razreda ob pripovedovanju, asociacijah in protipomenkahAnika Kavkler, 2023, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu z naslovom Preverjanje besedišča učencev prvega razreda ob pripovedovanju, asociacijah in protipomenkah je bil namen ugotoviti, kakšno besedišče imajo učenci prvega razreda, in sicer pri pripovedovanju ob sličicah, ugotavljanju protipomenk, tvorjenju povedi z novo besedo ter nizanju asociacij. V teoretičnem delu smo opisali razvoj otrokovega govora, od rojstva do poznega otroštva, dejavnike, ki so povezani z govornim razvojem, opredelili smo poslušanje in našteli vrste poslušanja, ki se pojavljajo v osnovni šoli. Opredelili smo besedišče, razvoj besednjaka, pripovedovanje zgodb, koherentnosti in kohezivnosti, asociacij ter protipomenk.
V empiričnem delu smo želeli preveriti besedišče otrok prvega razreda. Preveriti smo želeli, kako učenci pripovedujejo ob slikovni podlagi, kako in katere asociacije nanizajo ob določeni besedi ter ali poznajo ustrezne protipomenke in jih uporabijo v novi povedi. Zanimalo nas je, kako koherentne in kohezivne zgodbe bodo pripovedovali učenci, ali bodo ugotovili vse protipomenke ter koliko asociacij bodo nanizali. Na koncu smo vse podatke prikazali v skupni tabeli, kjer smo ugotavljali, kje so imeli prvošolci največ težav ter kakšno besedišče imajo.
Ključne besede: besedišče, govor, pripovedovanje, asociacije, protipomenke
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 444; Prenosov: 67
Celotno besedilo (2,57 MB) |
10. Slušno zaznavanje glasov in zvokov otrok, starih 2-4 letLeja Šenk, 2023, diplomsko delo Opis: Govor in slušno zaznavanje nas spremljata praktično ves čas našega življenja, zato je še kako pomemben njun razvoj v predšolskem obdobju. Razvoj govora in slušnega zaznavanja je kompleksna zadeva, ki pa jo vsak teoretik razlaga na svojstven način, vse teorije pa imajo nekaj skupnega – vse stremijo k čim boljšemu in čim hitrejšemu razvoju. Vsak otrok mora imeti možnost izražanja svojega mišljenja, mora biti slišan, hkrati pa mora znati tudi poslušati in slišati.
V diplomskem delu se osredotočamo na poslušanje in govor otrok. Izvedli smo raziskavo, v kateri smo raziskovali, kako dobro otroci poslušajo, si zapomnijo in na koncu tudi povejo zaporedje, ki jim je bilo predvajano. Raziskavo smo izvedli v dveh sklopih v razponu treh mesecev.
Ugotovili smo, da so otroci po treh mesecih poslušanja posnetkov bistveno napredovali. Prepoznali so več, hkrati pa so prepoznano povedali tudi ustrezneje.
Ključne besede: glasovi, govor otrok, pomnjenje, poslušanje, zvoki
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 106
Celotno besedilo (2,60 MB) |
