| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 146
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Krepitev medijske svobode : varstvo novinarjev v Evropi, sovražni govor, dezinformacije in vloga platform
2022

Opis: Knjiga podaja prispevek h gradnji enotnega okvirja za področje medijske svobode v Evropski uniji. V tem pogledu orisuje položaj medijske svobode pri vstopanju držav v EU in nastajajoči pravni okvir za zaščito medijske svobode kot temelja demokracije v državah članicah EU. Od začetnega pristopa k medijem kot enemu od storitvenih sektorjev, ki naj se mu zagotovijo prednosti enotnega trga, je danes v ospredju posebna narava medijev kot akterja zagotavljanja demokracije. Knjiga razpravlja o pristojnostih EU za sprejetje pravnih standardov medijske svobode in novejših zakonodajnih predlogih s tega področja. Poudarjeni so tudi področje preprečevanja širjenja lažnih novic, tožbe SLAPP, katerih cilj je ustrahovati in strokovno diskreditirati njihove tarče, ter področje lastništva in financiranja medijev. Posebni poglavji sta namenjeni spletnemu sovražnemu govoru ter zaščiti žvižgačev v EU. Avtorice ugotavljajo, da bo večji izziv kot sprejem zakonodaje za zaščito medijske svobode v EU njeno izvrševanje v praksi.
Ključne besede: medijska svoboda, napadi na novinarje, zaščita žvižgačev, lastništvo medijev, sovražni govor, pristojnosti EU
Objavljeno v DKUM: 14.12.2022; Ogledov: 117; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (4,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Sovražni govor na družbenih omrežjih med mladimi v Sloveniji : magistrsko delo
Klavdija Kuzkin, 2022, magistrsko delo

Opis: Sovražni govor je obstajal že pred spletom, vendar je s prihodom spleta postal bistveno bolj razširjen in težje obvladljiv. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos med mladimi in sovražnim govorom na spletu, še posebej na družbenih omrežjih. Metodološko je bila naloga zasnovana na kombinaciji sedmih delno strukturiranih intervjujev in spletne ankete na vzorcu (N = 296) mladih. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je skoraj 80 % vprašanih že bilo priča sovražnemu govoru na spletu, pri čemer je zaznava sovražnega govora bistveno bolj pogosta pri ženskah (ro = 0,205). Slednje lahko vsaj delno povežemo z ugotovitvijo, da ženske bistveno pogosteje uporabljajo družbena omrežja kot moški (ro = 0,354). Naša raziskava je nadalje pokazala, da je bilo dobrih 29 % vprašanih že izpostavljenih blatenju njihovega videza, skoraj 27 % vprašanih pa je tudi že doživelo, da so bile brez njihovega dovoljenja na spletu deljene njihove fotografije, ki so jih prikazovale v nerodnem položaju. Na splošni ravni skoraj četrtina mladih zase meni, da so že bili žrtve sovražnih komentarjev na spletu. Mladi se sicer dobro zavedajo nevarnosti takšnega spletnega delovanja, saj jih skoraj 94 % meni, da lahko sovražni govor na spletu pripelje do samomora. Pri tem je zaskrbljujoče, da se večina (56 %) mladih ne zaveda možnosti prijave sovražnega govora na spletu. Posebej so nas zanimali tudi dejavniki pisanja sovražnih komentarjev. Med demografskimi napovedniki izstopa spol, pri čemer ženske precej manj pogosto pišejo sovražne komentarje (ro = –0,291), kar je tudi skladno z že obstoječimi ugotovitvami raziskovalcev. Po naši oceni najzanimivejša ugotovitev celotne magistrske naloge pa se nanaša na vpliv družinskih odnosov. Izkazalo se je namreč, da sovražne komentarje bistveno pogosteje pišejo mladostniki iz družin z manj kakovostnimi odnosi (ro = –0,257). Gre za družine, kjer je po poročanju naših respondentov manj medsebojne pomoči in povezanosti ter več prepirov, poniževanj in nasilja.
Ključne besede: sovražni govor, družbeno omrežje, splet, mladi, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 17.11.2022; Ogledov: 203; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

3.
Spodbujanje jezikovne ustvarjalnosti pri predšolskih otrocih : magistrsko delo
Klara Merc, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Spodbujanje jezikovne ustvarjalnosti pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu podrobneje predstavili ustvarjalnost in govor ter njuna razvoja pri otroku. Govorni razvoj otroka je odvisen od duševnega in telesnega razvoja, prav tako ima pomembno vlogo okolje, ki ga v večji meri predstavljajo družina, vrstniki in delo strokovnega delavca. Govor se razvija skozi razvojne stopnje, pri katerih so med otroki velike individualne razlike. Otrok se z ustvarjalnim izražanjem sporazumeva z okoljem. Predstavili smo teoretične vsebine jezikovne ustvarjalnosti in problematiko izvajanja le-te v vzgojno-izobraževalnih institucijah. V empiričnem delu smo raziskali, v kolikšni meri je mogoče spodbuditi jezikovno ustvarjalnost v obdobju 3 mesecev. Tako smo preverjali napredek kontrolne in eksperimentalne skupine pri pripovedovanju zgodbe ob sličicah miši, dežnika in ježa. Z eksperimentalno skupino smo med začetnim in končnim preverjanjem izvajali vodene in načrtovane dejavnosti za razvoj jezikovne ustvarjalnosti, ki smo jih oblikovali sami. Prišli smo do ugotovitev, da so otroci eksperimentalne skupine kljub časovno kratki raziskavi hitreje napredovali v jezikovni ustvarjalnosti kot otroci kontrolne skupine. Tako smo spoznali, kako pomembna je spodbuda in vaja za razvoj otrokove jezikovne ustvarjalnosti.
Ključne besede: ustvarjalnost, jezik, predšolski otroci, dejavnosti, govor
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 163; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
Vpliv določenih vzgojiteljevih spodbud na pripovedovanje otrok z različnimi sposobnostmi pripovedovanja : diplomsko delo
Sara Frešer, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Vpliv določenih vzgojiteljevih spodbud na pripovedovanje otrok z različnimi sposobnostmi pripovedovanja sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je najprej opredeljen razvoj govora predšolskih otrok od predjezikovnega vse do jezikovnega obdobja. Sledi opredelitev pripovedovanja otrok. Opisane so različne strategije, s katerimi vzgojitelji spodbujajo pripovedovanje otrok v vrtcu. Strategije so kasneje uporabljene v empiričnem delu diplomske naloge. Cilj le-te je raziskati vpliv določenih vzgojiteljevih spodbud na pripovedovanje predšolskih otrok z različnimi sposobnostmi pripovedovanja. Zbrali smo 18 zgodb šestih otrok, starih 5–6 let. Vsak izmed šestih otrok je pripovedoval tri zgodbe. Pripovedovali so ob treh različnih spodbudah: besedni spodbudi, lastni ilustraciji in s pomočjo pripovednih kock. Otroke smo predhodno s posvetom z vzgojiteljico razdelili v tri skupine glede zmožnosti pripovedovanja: otroka, ki sta na govornem področju boljša, otroka, ki sta povprečna in otroka, ki sta na govornem področju šibkejša. Primerjali smo zgodbe različno sposobnih otrok z vsemi tremi spodbudami.
Ključne besede: govor, pripovedovanje, spodbude za pripovedovanje, vrtec, 5–6 let
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 84; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

5.
Kompleksna bralna učna strategija VŽN v 2. razredu : magistrsko delo
Špela Blatnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo podrobneje raziskali otroški govor, njegov razvoj glede na določene dejavnike in okolje, kakšni so mejniki v govornem razvoju in skozi katere faze govornega razvoja posameznik prehaja. Zanimalo nas je tudi, kako močno sta govor in branje povezana ter kateri dejavniki vplivajo na njun razvoj. Eden od najpomembnejših pokazateljev znanja učencev je pismenost, v kateri se združujeta posameznikova zmožnost branja, pisanja in razumevanja prebranega ter uporaba informacij iz besedila. Bralci, ki dobro berejo, v besedilih najdejo odgovore na najrazličnejša vprašanja ter znajo iz besedila izluščiti bistvo in ključne podatke. Z uporabo bralnih strategij učitelji pripomorejo k oblikovanju uspešnejših bralcev, zato smo podrobneje opisali bralne strategije, ki jih lahko uporabljamo pred in med branjem ter po njem. Strategije, ki smo jih opisali, so strategija VŽN, splošna študijska strategija, strategija PV3P, Paukova strategija in strategija recipročnega poučevanja. V empiričnem delu smo predstavili in raziskali učinkovitost strategije VŽN in zmožnost razumevanja bistvenih podatkov pri učencih 2. razreda. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-eksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja ter dvakratno preverjanje. Zanimalo nas je, kakšno je predznanje učencev, ali jim bo samostojno postavljanje vprašanj povzročalo težave, kaj so se novega naučili ter ali je opazen napredek po večkratni uporabi strategije.
Ključne besede: govor, branje, bralne strategije, strategija VŽN
Objavljeno v DKUM: 14.10.2022; Ogledov: 164; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

6.
Nekatere lastnosti nasilnega govora in jezikovnopolitične usmeritve za nenasilno komunikacijo
Mira Krajnc Ivič, Vesna Mikolič, 2019, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V raziskavi smo v okviru medijskega diskurza opazovali jezikovne in pragmatične lastnosti nasilnih in nenasilnih komunikacijskih vzorcev. Pri jezikovni analizi je poudarek na modifikaciji intenzitete ali moči jezika, z vidika pragmatike pa nas je zanimal predvsem perlokucijski učinek, kot ga prepoznava naslovnik. Na tej osnovi predlagamo nekatere jezikovnodidaktične smernice za družbeno ozaveščanje glede učinkovite in nenasilne komunikacije.
Ključne besede: intenziteta jezika, perlokucijski učinek, sovražni govor, nasilni govor, nenasilna komunikacija
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 127; Prenosov: 9
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Vpliv prekmurskega narečja na govor učencev 5. razreda pri izbranih predmetih : magistrsko delo
Nina Koznicov, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšen je vpliv prekmurskega narečja na govor učencev 5. razreda izbrane prekmurske osnovne šole pri štirih izbranih predmetih: slovenščini, likovni umetnosti, družbi in športu. Ravno to temo sem raziskovala zato, ker sem v času praktičnega usposabljanja na osnovni šoli opazila, da je pri pouku v govoru prisoten vpliv narečja. Zanimalo nas je, pri katerem predmetu je vpliv najbolj izrazit in kje so učenci najmanj pozorni na rabo knjižnega jezika. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sem predstavila pedagoški govor, zgradbo jezika, socialne in funkcijske zvrsti jezika, narečja na splošno, narečne skupine, prekmursko narečje, učni načrt in rabo narečij v osnovnih šolah. V empiričnem delu sem ob analizi zvočnih posnetkov učnih ur želela ugotoviti, pri katerem predmetu je najbolj izrazit vpliv narečja in pri kateri besedni vrsti. Analiza je pokazala, da je vpliv narečja najbolj izrazit pri predmetu likovne umetnosti in najmanj pri slovenščini. Učenci se pri slovenščini najbolj trudijo pri rabi knjižnega jezika in so na napake opozorjeni. Glede na besedno vrsto smo ugotovili, da je vpliv najbolj pogost pri rabi glagolskih oblik, najmanj pa pri členkih in medmetih.
Ključne besede: prekmursko narečje, vpliv, govor učencev, osnovna šola, knjižni jezik
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 190; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

8.
Pripovedovanje zgodbe ob nizu sličic pri predšolskih otrocih : diplomsko delo
Jasmina Kosi, 2022, diplomsko delo

Opis: Pri diplomskem delu z naslovom Pripovedovanje zgodbe ob nizu sličic pri predšolskih otrocih smo raziskali potek razvoja govora pri otrocih. Sam namen diplomske naloge pa je bil preveriti pripovedovanje zgodb ob sličicah pri otrocih starih 4, 5 in 6 let. Zanimalo nas je, kakšna stopnja koherentnosti in kohezivnosti se pojavlja pri pripovedovanju, ali otroci v pripovedovanju uporabljajo narečje. V teoretičnem delu smo pozornost namenili pred jezikovni fazi ter jezikovnemu obdobju. Opredelili smo koherentnost in kohezivnost, ki sta bili osrednji temi našega raziskovanja. Izvedli smo dve preverjanji, ki sta bili v razmaku dveh mesecev. V sklopu empiričnega dela smo želeli raziskati, kako otroci pripovedujejo zgodbo ob sličicah, ki jo prvič vidijo. Zanimalo nas je, ali otroci uporabijo pravljični začetek, ali je zaznati zamenjavo glasov ter glasovno podvajanje. Zanimalo nas je tudi, ali otroci svoja pripovedovanja naslovijo ter na kateri stopnji koherentnosti in kohezivnosti se nahajajo. Vse dobljene rezultate smo skrbno uredili v tabele in ugotovili, da so nekateri otroci napredovali od prvega do drugega preverjanja.
Ključne besede: Govor, pripovedovanje, malčkova zgodba, koherentnost, kohezivnost.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 237; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

9.
Spodbujajmo razvoj govora v vrtcu : diplomsko delo
Urška Očko, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Spodbujajmo razvoj govora v vrtcu bomo v teoretičnem delu pisali o tem, kaj je govor, kaj na razvoj govora vpliva ter kako se razvija. Podrobneje bomo predstavili sam razvoj govora in dejavnike, ki nanj vplivajo. Nekaj besed bomo posvetili tudi vlogi staršev in vzgojiteljev pri razvoju otrokovega govora ter kako lahko le-ti pripomorejo k boljšemu govoru in večjemu besednemu zakladu otroka. Pisali bomo tudi o razvoju posameznih glasov. Predstavili bomo govorne napake, nekaj besed pa bomo namenili tudi vajam za razgibavanje govornega aparata, ki pa jih bomo vključili v sam praktični del naše diplomske naloge. V empiričnem delu bomo preučili razvoj govora skozi pripovedovanje ob sličici ilustratorke Jelke Reichman. Prvo in drugo preverjanje bomo izvedli v razmaku treh mesecev. V vmesnem času pa bomo pripravili dejavnosti, s katerimi bomo skušali spodbujati otrokov govorni razvoj in s katerimi si bodo širili svoj besedni zaklad.
Ključne besede: predšolski otrok, razvoj jezika, spodbujanje govora, govor otrok, besedni zaklad
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 566; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

10.
Razvoj pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu
Mihaela Kukovec, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Razvoj pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu je bil namen preveriti, kako otroci pripovedujejo zgodbo ob slikah in kakšen je njihov razvoj pripovedovanja v določenem obdobju. V teoretičnem delu smo opredelili razvoj otrokovega govora od predšolskega obdobja. Ker ima veliki vpliv na pripovedovanje otroka poslušanje, smo opredelili tudi pomen in dejavnike poslušanja. Osrednja tema zaključnega dela je pripovedovanje zgodbe, zato opredeljuje tudi spodbujanje pripovedovanja, razvoj pripovedovanja in dejavnike, ki vplivajo na pripovedovanje. Dotaknili smo se tudi otrokovih prvih zgodb in ocenjevanje zgodb glede na kriterije koherentnosti in kohezivnosti. V empiričnem delu je bil namen ugotoviti, kakšen je napredek pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu med prvim in drugim preverjanjem, ki je bilo izvedeno v obdobju petih mesecev. Zanimalo nas je, kako otroci pripovedujejo zgodbe ob slikah, predvsem pa nas je zanimalo, katero stopnjo koherentnosti in kohezivnosti lahko dosežejo otroci v 1. razredu. Iz dobljenih podatkov smo rezultate združili v tabele in jih interpretirali. Večina otrok je v obdobju petih mesecev pri pripovedovanju napredovala. Pri nekaterih otrocih je bil napredek zelo očiten, pri drugih majhen. Pri preverjanju je sodelovalo tudi nekaj otrok, kjer napredka med prvim in drugim preverjanjem ni bilo.
Ključne besede: govor, pripovedovanje, poslušanje, koherentnost, kohezivnost.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 483; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici