| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 138
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu
Mihaela Kukovec, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Razvoj pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu je bil namen preveriti, kako otroci pripovedujejo zgodbo ob slikah in kakšen je njihov razvoj pripovedovanja v določenem obdobju. V teoretičnem delu smo opredelili razvoj otrokovega govora od predšolskega obdobja. Ker ima veliki vpliv na pripovedovanje otroka poslušanje, smo opredelili tudi pomen in dejavnike poslušanja. Osrednja tema zaključnega dela je pripovedovanje zgodbe, zato opredeljuje tudi spodbujanje pripovedovanja, razvoj pripovedovanja in dejavnike, ki vplivajo na pripovedovanje. Dotaknili smo se tudi otrokovih prvih zgodb in ocenjevanje zgodb glede na kriterije koherentnosti in kohezivnosti. V empiričnem delu je bil namen ugotoviti, kakšen je napredek pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu med prvim in drugim preverjanjem, ki je bilo izvedeno v obdobju petih mesecev. Zanimalo nas je, kako otroci pripovedujejo zgodbe ob slikah, predvsem pa nas je zanimalo, katero stopnjo koherentnosti in kohezivnosti lahko dosežejo otroci v 1. razredu. Iz dobljenih podatkov smo rezultate združili v tabele in jih interpretirali. Večina otrok je v obdobju petih mesecev pri pripovedovanju napredovala. Pri nekaterih otrocih je bil napredek zelo očiten, pri drugih majhen. Pri preverjanju je sodelovalo tudi nekaj otrok, kjer napredka med prvim in drugim preverjanjem ni bilo.
Ključne besede: govor, pripovedovanje, poslušanje, koherentnost, kohezivnost.
Objavljeno: 24.11.2021; Ogledov: 26; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

2.
Pripovedovanje in nadaljevanje zgodb predšolskih otrok ob slikovnem gradivu
Zala Šapek, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pripovedovanje in nadaljevanje zgodb predšolskih otrok ob slikovnem gradivu je predstavljeno pripovedovanje, ki je eno izmed pomembnejših področij govornega razvoja otrok. V teoretičnem delu diplomskega dela so podrobneje opredeljeni pomen govora in razvoj le-tega ter pomen pripovedovanja in opisovanja za otrokov jezikovni razvoj. Ker se diplomsko delo navezuje na pripovedovanje, je osredotočeno tudi na razvoj pripovedovanja, značilnosti in vsebino le-tega, vključena pa je tudi domišljija otrok. Cilj diplomskega dela je prikazati, kako otroci pripovedujejo ob slikovnem gradivu, kakšen je vpliv vaje na spodbujanje pripovedovanja, koliko besed in povedi pri tem uporabijo in kako otroci nadaljujejo zgodbe z lastno domišljijo.
Ključne besede: pripovedovanje, slikovno gradivo, govor, zgodbe
Objavljeno: 24.11.2021; Ogledov: 20; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

3.
Domišljijski binom na pisnem in govornem področju učencev 3. razreda
Barbara Gole, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Domišljijski binom na pisnem in govornem področju učencev 3. razreda smo v teoretičnem delu obravnavali govor, pisanje in ustvarjalnost. Pri govoru in pisanju smo se posvetili razvoju obeh in opisali dejavnike, ki vplivajo na njun razvoj. Pri ustvarjalnosti smo si ogledali njena poimenovanja, razvoj ter načine merjenja in spodbujanja. Podrobneje smo se posvetili literarni ustvarjalnosti, in sicer kako jo spodbujati in vrednotiti. Ena izmed številnih vaj za spodbujanje literarne ustvarjalnosti je domišljijski binom, ki ga lahko hkrati uporabimo tudi za merjenje učenčeve ustvarjalnosti. V raziskavi empiričnega dela nas je zanimalo, kakšne zmožnosti imajo učenci tretjega razreda pri ustvarjanju domišljijskega binoma na pisnem in govornem področju ter na katerem področju so uspešnejši. V raziskavo je bilo vključenih 20 tretješolcev osnovne šole v severovzhodni Sloveniji. Najprej je vsak učenec zapisal zgodbo, v katero je vključil dani nepovezani besedi – ovco in torto. Nato smo isti dan izvedli individualne intervjuje, kjer je vsak učenec pripovedoval zgodbo, v katero je vključil besedi jagoda in sladoled. Zgodbe smo pregledali in analizirali. Zanimalo nas je, koliko vseh in koliko različnih besed, enostavčnih in zloženih povedi ter povprečno število besed na enostavčno in zloženo poved bodo vsebovale zgodbe, ter koliko asociativno oddaljenih dogodkov, igrivih elementov in elementov personifikacije bo vključenih v zgodbe.
Ključne besede: govor, pisanje, zgodba, literarna ustvarjalnost
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 44; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
Interakcija med govorom in spominom ter ustvarjanje izkrivljenih spominov pri pričanju prič
Hana Stela Hrovatin, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o vplivu sugestije na pričanje prič in ustvarjanje izkrivljenih spominov. Na podlagi napak pri pričanju so v preteklosti obsodili veliko oseb za neko kaznivo dejanje, ki ga niso storile. Da bi se temu izognili, je pomembno področje sugestije in ustvarjanja izkrivljenih spominov raziskovati, ga razumeti in to znanje uporabiti tudi v kazenskih in sodnih postopkih. Spomin je predmet raziskav že zelo dolgo. Prvi, ki je začel preučevati proces pozabljanja, je bil nemški psiholog Hermann Ebbinghaus. Od takrat je o spominu znanega že veliko. V grobem je spomin razdeljen na senzorni spomin, kratkoročni spomin in dolgoročni spomin. Vsak od spominov ima drugačno funkcijo in obseg. Vsi so pomemben dejavnik pri ustvarjanju dolgoročnih spominov. Ti spomini pa niso popolna reprezentacija dogodkov, ki so jim bile osebe priča. Zgodi se namreč, da nekatere podrobnosti iz spomina izginejo in tako nastanejo spominske luknje. Te skušajo možgani zapolniti, pri čemer se lahko ustvarijo izkrivljeni spomini. Veliko vlogo pri ustvarjanju izkrivljenih spominov ima postavljanje sugestibilnih vprašanj, ki osebi namigujejo na določen odgovor. Zgodi se, da to informacijo oseba sprejme in dojema kot pravi spomin, zato o tem tudi poroča. To ne pomeni, da so te informacije zlagane, kot tudi ne, da so vse informacije, o katerih oseba poroča, netočne. V diplomskem delu je obravnavano, kako oblika zastavljenega vprašanja, ki sugerira na določen odgovor, vpliva na pričanje. Po predvajanem posnetku avtomobilske nesreče so udeleženci odgovarjali na vrsto vprašanj. Rezultati so pokazali, da je na pričanje o hitrosti avtomobilov ob trku pomembno vplival uporabljeni glagol, ki je vnaprej nakazoval moč trka. Glagol treščiti, ki je nakazoval na močnejši trk, je izzval višje ocene hitrosti kot ostali glagoli. Ugotovljene pa niso bile razlike pri poročanju o odsotnosti razbitega stekla in barvah avtomobilov. Raziskava je bila namenjena tudi temu, v kolikšni meri so s problematiko sugestivnega postavljanja vprašanj seznanjeni slovenski policisti. Čeprav so ugotovitve dober napovednik tega, da so policisti s tem seznanjeni, pa je treba na tem področju narediti še nadaljnje raziskave.
Ključne besede: diplomske naloge, sugestivno postavljanje vprašanj, govor, pričanje, spomin, izkrivljen spomin
Objavljeno: 17.06.2021; Ogledov: 136; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

5.
Malčkove prve zgodbe
Pia Šulc, Nika Šulc, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Malčkove prve zgodbe je preveriti govor predšolskih otrok različnih starosti in spoznati njihov način pripovedovanja ter ustvarjanja lastne zgodbe. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opisovali otrokov govor na splošno, vse od začetkov otrokovega govora in do pripovedovanja, teorije govornega razvoja, spodbujanje, vplive ter dejavnike otrokovega govora, mišljenje in govor, otrokov govor skozi prvo in drugo starostno obdobje, splošno pripovedovanje otrok, pripovedovanje ob sliki, razvoj malčkovih prvih zgodb ter razlike v pripovedovanju med dečki in deklicami. V empiričnem delu smo v praksi preverili pripovedovanje otrok glede na prvič videni sliki, ki smo jim ju ponudili. Preverjali smo štiri skupine otrok različnih starostnih obdobij. Zanimalo nas je, ali je v pripovedovanju ob prvič videnih sličicah med otroki različnih starostnih obdobij opazna razlika, ali je opazna razlika med otroki, ki so v vrtcu že dlje časa in tistimi, ki so v vrtec šele prišli ter, ali so razlike med pripovedovanjem dečkov in deklic. Ugotovili smo, da otroci v razmiku dveh let pridobijo kar nekaj dodatnega besednega zaklada in potemtakem tudi bolje pripovedujejo. Bolje pripovedujejo tudi otroci, ki so v vrtcu že dlje časa. Opazili smo tudi, da so dečki bolje pripovedovali kot deklice.
Ključne besede: predšolski otroci, govor, pripovedovanje ob sliki, malčkove zgodbe, razvoj pripovedovanja
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 227; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

6.
Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu
Tanja Vinarnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu smo s pomočjo literature v teoretičnem delu najprej opisali poslušanje, govor in branje. Poudarek magistrskega dela je v empiričnem delu, kjer smo s pomočjo dveh preizkusov pri otrocih starih med 5 in 6 let ugotavljali predznanje na področju prepoznavanja črk in branja besed. Raziskavo smo izvedli na dveh osnovnih šolah (osnovna šola A, osnovna šola B), rezultati pa so pokazali, da so v prvem razredu učenci z različnimi predznanji glede prepoznavanja črk in branja besed. Nekateri so uspešno rešili oba preizkusa, spet drugi so imeli težave pri prepoznavanju črk ali branju besed.
Ključne besede: Branje, poslušanje, govor, črke, besede, učenci, osnovna šola
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 210; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

7.
FOLKLORISTIČNA IN DIALEKTOLOŠKA ANALIZA USTVARJALNE DEJAVNOSTI IZBRANIH IZGNANCEV DRUGE SVETOVNE VOJNE
Andreja Bukovinski, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo treh izgnancev v drugi svetovni vojni: Antona Bukovinskega, Jožeta Zupančiča in Jakoba Viranta. Kar je vsem trem skupno, je izkušnja druge svetovne vojne in izgon iz domovine ter naselitev v tujo deželo. V izgnanstvu jim ni preostalo nič drugega, kot prilagoditev na novo okolje in boj za golo preživetje. Ves čas pa so ohranjali spomin na domače ognjišče in gojili upanje na vrnitev v domovino. Nekaj let so vsi trije čutili moč nemške okupacije. Svoje čutenje le-te pa so izražali preko literarnega ustvarjanja, nekateri že v izgonu in v ujetništvu, Anton Bukovinski pa predvsem po vrnitvi v domovino. Diplomsko delo prav tako prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Velike Doline in Dobove na oblikoslovni, glasoslovni in skladenjski ravni. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem govora umestila v narečni prostor. Posavsko narečje spada med južna štajerska narečja in je prehodno narečje med štajersko in dolenjsko narečno skupino. Govora Velike Doline in Dobove sodita v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, v katerem je več štajerskih značilnosti. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora.
Ključne besede: Ključne besede: izseljenstvo, druga svetovna vojna, literarno ustvarjanje, dialektologija, posavsko narečje, sevniško-krški govor, krajevni govor Velike Doline in Dobove.
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 184; Prenosov: 0

8.
Primerjava razvoja govora enojezičnega in dvojezičnega otroka
Nataša Golež, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bilo predstavljeno naše delo s pomočjo strokovnih razlag in različnih nalog, s katerimi je bila narejena primerjava, kako se govor razvija pri dveh otrocih. V teoretičnem delu je bila osredotočenost na predstavitvi razvoja govora, kako se ta razvija v predšolskem obdobju, omenjeni sta bili tudi koherentnost in kohezivnost. Poglobljenost primerjave predstavljajo tudi definicije jezika, razlika med jezikom in govorom, prav tako metajezikovne zmožnosti in, kot je zapisano v najpomembnejšem poglavju diplomskega dela, značilnosti o dvojezičnosti. V praktičnem delu je bilo predstavljeno delo na konkretno podanih nalogah, ki sta jih otroka izvajala. Kasneje je bila izvedena analiza, primerjava med otrokoma ter tudi posameznikov razvoj od ene do druge izvedbe. Vzorec sta sestavljala dva otroka, deček in deklica, ki sta bila ob pričetku našega opazovanja stara pet let.
Ključne besede: enojezičnost, dvojezičnost, govor, okolje
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 300; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (988,68 KB)

9.
Sovražni govor v slovenskih spletnih uporabniških komentarjih
Taša Šegula, 2020, magistrsko delo

Opis: V zavetju anonimnosti digitalnega okolja smo priča uporabniškim vsebinam, ki so mnogokrat prizorišče nestrpnosti, diskriminacije in sovražnega govora. V okviru svoje raziskave se osredotočamo na pojavnost sovražnega govora v slovenskih spletnih uporabniških komentarjih, pri čemer analiziramo komentarje treh slovenskih medijev, in sicer RTV Slovenija, Mladina in Reporter. Ugotovitve kažejo, da tisti, ki udejanjijo sovražni govor, posegajo predvsem po posredno izraženem sovražnem govoru. Prav tako ugotavljamo, da lahko potegnemo vzporednice med pojavnostjo sovražnega govora znotraj medijske vsebine in pojavnostjo sovražnega govora v okviru uporabniških komentarjev. Ugotavljamo tudi, da se v sami realizaciji sovražnega govora le-ta najpogosteje realizira s pomočjo ironije, sarkazma, stereotipizacije in posmehovanja.
Ključne besede: sovražni govor, uporabniški komentarji, regulacija na spletu, regulacija sovražnega govora
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 309; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (920,11 KB)

10.
Zaznavanje laganja in pregled nekaterih tehnik ugotavljanja laži
Neja Gantar, 2020, diplomsko delo

Opis: Laž je izjava, ki jo oseba poda zavestno in prostovoljno, njen namen pa je nekoga spraviti v zmoto. Ni pomembno ali je poskus uspešen ali ne. Laganje samo po sebi sicer ni ilegalno in večino nas ne bi zdržalo dneva brez manjših laži. Verjetno najbolj znano prepričanje o zaznavanju zavajanja je, da bodo lažnivci odvrnili pogled ter kazali znake živčnosti, a vendar sta omenjena vedenja odvisna od človeka, situacije v kateri je in nenazadnje tudi od preiskovalca, s katerim se oseba pogovarja. Zaključno delo se osredotoča na primerjavo izbranih tehnik ugotavljanja zavajanj, natančneje, njihovo uspešnost. Cilj diplomske naloge je poglobiti znanje o lažeh ter o odkrivanju le-teh, katere tehnike ugotavljanja zavajanja so primerne za uporabo v predkazenskem postopku in kaj lahko z njimi ugotovimo. V prvem delu diplomske naloge je zajet kratek pregled razlogov, zakaj ljudje lažemo, kakšne laži pripovedujemo, značilnosti dobrih lažnivcev, kakšna je naša sposobnost zaznave laži ter katere so pogoste napake pri zaznavi zavajanja. V drugem delu so opisane izbrane tehnike zaznavanja zavajanja ter ocene njihove učinkovitosti, pridobljene iz primarnih raziskav in virov. Skozi zaključno delo sem, s pregledom že obstoječih raziskav, potrdila dve hipotezi, eno pa ovrgla. S preverjanjem hipotez sem ugotovila, da je za uspešnejše ocenjevanje izjav potrebno upoštevati tako besedne kot nebesedne znake ter da imajo novejše tehnike laži višjo uspešnost, kot pa starejše. Kljub temu, da imajo osebe z antisocialnimi osebnostmi prednost pri laganju, pa to še ne pomeni, da jim gre zaznavanje le – tega kaj bolje od rok.
Ključne besede: diplomske naloge, znaki prevare, zavajanje, tehnike ugotavljanja laži, vedenje, govor
Objavljeno: 12.06.2020; Ogledov: 489; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici