SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 105
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
BESEDJE V ŠTAJERSKEM KUNGOŠKEM GOVORU
Daniela Golob, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Besedje v štajerskem kungoškem govoru je prikazana narečna podoba obmejnega kraja Zg. Kungote. Namen raziskovalnega dela je bil opis kungoškega govora na različnih jezikoslovnih ravninah (glasoslovni, oblikoslovni in leksikalni) in razdeliti narečno besedje na prevzeto in neprevzeto na osnovi njihove etimologije po abecednem vrstnem redu. Narečno gradivo, ki je bilo zbrano na terenu v letu 2008, navaja odgovore po vprašalnici furlanskega atlasa ASLEF v eni raziskovalni točki. Zbiranje gradiva se je odvijalo po običajnem načinu v skladu z metodo snemanja in zapisovanja gradiva v slovenski fonetični transkripciji. Zapisane so bile nekatere dejavnosti, ki so v kraju že izginile. Kungoški govor je del kozjaškega govora, ki spada v severnoštajersko podnarečje. Govor je izgubil intonacijsko naglaševanje, naglašeni pa so le dolgi samoglasniki. Samoglasniški sistem je monoftongično-diftongičen: i:/i:¶, i:e, é:/eãe:, e:, e:¶/a:¶, a:, o:ú/a:ú, ó:, u:o, u:/u:ú. Razpoznavna značilnost govora je zatezanje samoglasnikov i in u ter diftongizacija stalno dolgega jata in etimološkega o v širok fonem. Kungoški govor na leksikalni ravni odraža germansko interferenco, ki je bistvena značilnost govora in dokaz večstoletnega vladanja tujega gospodarja v teh krajih, čeprav je zbrano gradivo pretežno slovensko narečno.
Ključne besede: severnoštajersko podnarečje zgornjekungoški govor kozjaški govor besedje štajerskega kungoškega govora jakostno naglaševanje nemške izposojenke ASLEF vprašalnica
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 1689; Prenosov: 217
.pdf Polno besedilo (451,29 KB)

7.
Sporazumevanje učencev v različnih govornih položajih
Andreja Hvauc, 2009, diplomsko delo

Opis: Posebnost ljudi, ki nas loči od živali, je, da se sporazumevamo z govorom. Govor se spreminja in primerno oblikuje v izbranih sporazumevalnih okoliščinah, za katere otroci slišijo prvič že v osnovni šoli. Narečje, čeprav ne več v prvotni obliki, predstavlja za večino osnovnošolskih otrok še vedno prvo in najmočnejše izrazno sredstvo. Otroci se v domačem okolju najprej srečajo z narečno obarvano slovensko besedo, šele nato, predvsem v osnovni šoli z branjem, pisanjem in govornim izražanjem, spoznajo knjižni jezik in se trudijo v ustreznih okoliščinah tudi v njem sporazumevati. Naloga učitelja v osnovni šoli je, da učence pouči in postopoma navaja na različne načine govorjenja glede na sogovorca in druge okoliščine sporočanja oziroma sporazumevanja. Pulkova v svojem članku Dialekti in usvajanje knjižnega jezika v osnovni šoli (2006) ugotavlja, da lahko narečni govor učencem v osnovni šoli pomaga in je temeljen za usvajanje knjižnega jezika. Po drugi strani pa meni, da lahko učenci v osnovni šoli usvajajo narečje tudi kot eno izmed socialnih zvrsti. V povezavi s tem spoznavajo ustreznost rabe narečnega govora ali knjižnega jezika glede na govorne okoliščine. Narečje je govor, ki se govori le na določenem zemljepisnem področju in ima zato precej enake in bistveno skupne lastnosti na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedni ravni. Govorno izražanje pa je odvisno tudi od drugih dejavnikov, kot so starost, okolje, v katerem posameznik živi, stopnja izobrazbe. V diplomski nalogi smo se odločili, da bomo naše teoretično znanje podkrepili tudi z empirično raziskavo, in sicer se bomo omejili le na eno manjše področje in natančneje predstavili raziskovani krajevni govor Rač. Raziskava je pokazala, da se učenci OŠ Rače v domačem kraju največkrat sporazumevajo narečno. Knjižnega jezika se učijo v šoli, in sicer z branjem, pisanjem in govornim izražanjem. Učenci se najbolj trudijo govoriti in pisati v knjižni slovenščini pri urah slovenskega jezika in književnosti. Dejstvo je, da tudi starši in učitelji veliko pripomorejo k usvajanju knjižnega jezika. Izobrazba staršev precej vpliva na govorno izražanje anketiranih, saj se starši z višjo izobrazbo sporazumevajo z anketiranimi predvsem v knjižnem jeziku. Naloga učiteljev pa je, da učence opozarjajo na njihovo nepravilno izreko besed. Zaključimo lahko, da so za govorno sporazumevanje res bistvene okoliščine sporočanja oziroma govorni položaj govorca.
Ključne besede: Ključne besede: sporazumevanje, usvajanje jezika, govorni položaj, narečje, knjižni jezik, učenci, osnovna šola, govor Rač
Objavljeno: 08.06.2009; Ogledov: 2681; Prenosov: 259
.pdf Polno besedilo (33,67 KB)

8.
POLJEDELSKO IZRAZJE V VOGRIČEVCIH
Katja Jug, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v Vogričevcih sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Vogričevci in okolice. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v srednjeprleški govor. Ta govor je del prleškega narečja in se govori na spodnjem Ptujskem polju, med rekama Ščavnico in Pesnico. Značilen je enoglasniški samoglasniški sistem. Poglavitni del diplomske naloge predstavlja zbiranje poljedelskega izrazja v kraju Vogričevci. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarčka, ki je razdeljen na tri sklope: Kmečko orodje, pridelki, delo na polju, Živali, Vrt in sadovnjak. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih pozna le še najstarejša generacija govorcev, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje zemlje in druga kmečka opravila ter je bilo v narečje največkrat sprejeto prek knjižnega jezika. Slovarček obsega 717 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Slovar zajema iztočnice, ki so razvrščene po abecednem redu. Poknjiženi iztočnici sledi njena fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Nato sledi pomenska razlaga. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja poljedelstva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih. Med izposojenkami pa je največ germanizmov. Vzrok za takšen vpliv nemščine na prleško leksiko je zgodovinski, kajti nekoč so ljudje tukaj živeli v stiku z nemško govorečimi prebivalci. Precej je tudi romanizmov, ki pa so bili največkrat sprejeti prav prek nemščine. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedikt. Za informatorja sem izbrala g. Antona Vajdo iz Vogričevcev. Gospod Anton se ukvarja s kmetijstvom in pozna še veliko starih orodij ter pripomočkov, ki so jih nekoč ljudje uporabljali pri obdelovanju zemlje in drugih kmetijskih opravilih. Iz otroštva in po pripovedovanju njegovih staršev se spominja, kako so ljudje nekoč želi ročno s srpom ali koso, žito mlatili s cepci, ga očistili plev s pomočjo vejalnika. Nato so bile uvedene slamoreznice in mlatilnice ter šele v šestdesetih letih preteklega stoletja so se pojavili prvi kombajni, ki so želi in mlatili obenem. Pred uvedbo traktorja so orali s preprostimi plugi, ki jih je vlekla vprežna živina, in kosili ročno.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, srednjeprleški govor, poljedelsko izrazje
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2265; Prenosov: 444
.pdf Polno besedilo (927,25 KB)

9.
Konceptualna osnova pridobivanja jezika s Pinkerjevega vidika
Maja Sever, 2009, diplomsko delo

Opis: Že stoletja se jezikoslovci zanimajo za razvoj jezikov, ki jih danes govorimo. Slovnična pravila, ki so jih oblikovali strokovnjaki s področja jezikoslovja in seveda družba, omogočajo razumljivo in učinkovito medsebojno komunikacijo ljudi različnih etničnih skupin in skupnosti. Kljub temu pa se mnenja teoretikov razlikujejo oziroma si nasprotujejo. V diplomskem delu obravnavam teorijo Stevena Pinkerja, priznanega kanadsko-ameriškega psihologa in kognitivnega znanstvenika, ki se ukvarja predvsem z razvojem jezika pri otrocih. Njegov namen je začrtati različne vidike jezika in jezikovnih pravil. Njegovo raziskovanje je usmerjeno predvsem v impulze in kalkulacije, ki se pojavljajo v človeškem mišljenju, ko le-ta poskuša razumeti in doumeti različne dogodke ter jih posredovati okolici. V skladu z njegovo teorijo se jezik pri otroku instinktivno razvije na podlagi prirojenih osnovnih konceptov, kot so materija, čas, prostor in vzročnost. Z vsakodnevno komunikacijo se besedni zaklad neprestano spontano širi. Na podlagi posploševanja in uporabe pravil so otroci sposobni tvoriti neskončno število možnih kombinacij iz omejenega števila primerov, slišanih iz okolice. Pinker metaforično predstavi jezik kot okno, ki nam omogoča raziskovanje narave človeka, ki se odraža skozenj.
Ključne besede: jezik, mišljenje, filozofija, jezikovni instinkt, otroški govor, pridobivanje jezika
Objavljeno: 07.01.2010; Ogledov: 1397; Prenosov: 69
.pdf Polno besedilo (281,68 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici