1. Primerjava kopalnih struktur dveh vrst koprofagnih hroščev Onthophagus ovatus (Linnaeus, 1767) in Anoplotrupes stercorosus (Hartmann v Scriba, 1791) : magistrsko deloTadej Pasarič, 2024, magistrsko delo Opis: Onthophagus ovatus in Anoplotrupes stercorosus sta vrsti koprofagnih hroščev. To pomeni, da se prehranjujeta z iztrebki živali. Koprofagni hrošči imajo več strategij prehranjevanja in razmnoževanja. Poznamo endokopride, parakopride in telekopride. Obe raziskovani vrsti spadata med parakopride, kar pomeni, da hrošči neposredno pod iztrebkom izkopljejo različno globoke tunele, v katere shranijo kroglico iztrebka za odlaganje jajčec. Zaradi njihove skupne lastnosti – kopanja tunelov smo se v magistrski nalogi odločili preveriti in primerjati kopalne strukture izbranih vrst hroščev. Natančneje smo pri teh dveh vrstah govnačev raziskovali sprednje tibije in glave. Analizo velikosti in oblike struktur smo opravili z geometrijsko morfometrijo. Raziskave so potekale na zbirki hroščev. V raziskavo je bilo vključeno 270 osebkov (139 osebkov vrste O. ovatus in 131 osebkov vrste A. stercorosus). Osebki vrste O. ovatus so bili razvrščeni glede na lokacijo, mesec in spol. Osebki vrste A. stercorosus so bili razvrščeni glede na lokacijo in mesec. Tibije in glave smo glede na omenjene dejavnike primerjali za vsako vrsto posebej. Ugotovili smo, da se tibije in glave znotraj posamezne vrste ne razlikujejo po velikosti, lahko pa se razlikujejo po obliki glede na mesec nabiranja, spol ali lokacijo. Na obliko verjetno vpliva različna trdnost tal, različna globina kopanja tunelov in pojavljanje več generacij v enem letu. Poleg opravljene znotrajvrstne primerjave smo vrsti O. ovatus in A. stercorosus primerjali tudi med sabo. Primerjali smo velikost in obliko kopalnih struktur. Ugotovili smo, da so kopalne strukture osebkov vrste A. stercorosus večje od kopalnih struktur osebkov vrste O. ovatus. Vrsti se močno razlikujeta tudi v obliki glave in tibije.
Ključne besede: govnači, Onthophagus ovatus, Anoplotrupes stercorosus, kopalne strukture, koprofagni hrošči, geometrijska morfometrija
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 40; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (4,28 MB) |
2. Preferenca govnačev (coleoptera: polyphaga: scarabaeoidea) do različnih vrst iztrebkovTjaša Mlakar, 2021, magistrsko delo Opis: Hrošči govnači naseljujejo vse zoogeografske regije sveta. Največje število vrst najdemo v tropskih predelih in savanah. V Evropi se vrstna pestrost in pomembnost posameznih družin po regijah razlikuje. So koprofagne žuželke, večinoma oportunisti, ki se prehranjujejo z različnimi iztrebki brez večje diskriminacije, medtem ko nekatere vrste kažejo nagnjenost k prehranjevanju z iztrebki določenih skupin vretenčarjev. Govnači iztrebke pojedo, prenesejo v nižje dele prsti ali pa na druga mesta. Hranijo se s tekočo ali deloma tekočo hrano katere vonj zaznavajo s pomočjo posameznih olfaktornih celic, ki so nameščene na antenah. Pri odlaganju jajc govnači uporabljajo tri osnovne strategije, ki vplivajo na vrsto ekoloških procesov. Raziskavo smo delali na območju Kozjaka, kjer smo s pomočjo talnih pasti primerjali privlačnost treh različnih vrst iztrebkov (kravjih, ovčjih in pasjih), vpliv bližine pašnika na številčnost in vrstno pestrost govnačev ter primerjali vrstno sestavo govnačev v iztrebkih rastlinojedov in mesojedov. Na obeh lokacijah smo ulovili 270 osebkov, ki pripadajo 18 vrstam govnačev. Ugotovili smo, da ima bližina pašnika določen vpliv na številčnost in vrstno pestrost govnačev, ki pa sta bili največji v ovčjih iztrebkih, sledijo jim pasji in kravji.
Ključne besede: govnači, Scarabaeoidea, koprofagija, vrstna pestrost, abundanca, prehranjevalne preference
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 851; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,50 MB) |
3. Vrstna pestrost govnačev v Kozjanskem regijskem parkuKarmen Jazbinšek, 2019, magistrsko delo Opis: Koprofagne žuželke, med katere spadajo tudi govnači, predstavljajo pomemben člen v dekompoziciji iztrebkov pašne živine. Nerazkrojeni iztrebki namreč zmanjšujejo aktivno površino pašnika. Za govnače iztrebki predstavljajo vir hrane in substrat za ovipozicijo ter razvoj ličink. Zaradi hitrega spreminjanja habitatov, fragmentacije gozda in ostale človekove dejavnosti pa je ogrožena številčnost in vrstna pestrost govnačev.
Raziskava je potekala na območju Kozjanskega regijskega parka, za katerega je značilna heterogena struktura habitatov z različnimi deleži kmetijskih in gozdnih površin. Namen raziskave je bil, da preverimo vrstno pestrost govnačev v Kozjanskem regijskem parku. Prav tako smo ugotavljali vpliv deleža gozdne površine na številčnost in vrstno pestrost govnačev ter preferenco različnih vrst govnačev do iztrebkov izbranih vrst herbivorov. Hrošče smo ulovili s talnimi pastmi, za vabo pa uporabili iztrebke različnih vrst živali, vodnega bivola, krave, koze in konja.
Skupno smo ujeli 1068 osebkov, ki pripadajo 23 vrstam. Ugotovili smo, da obstaja razlika v abundanci govnačev glede na delež gozdne površine na območju vzorčenja, in sicer se abundanca govnačev povečuje s povečevanjem deleža gozda na izbranih območjih. Delež gozdne površine na diverziteto ni imel vpliva. Prav tako smo ugotovili, da govnači kažejo največjo preferenco do iztrebkov vodnega bivola in krave, sledita jima koza in konj.
Ključne besede: govnači, Coleoptera, vrstna pestrost, abundanca, prehranjevalne preference, izbira habitata, sezonsko pojavljanje.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1670; Prenosov: 79
Celotno besedilo (2,52 MB) |
