| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV PREDPITOVNE REJE, SPOLA IN DRŽAVE IZVORA NA RASTNOST IN KLAVNO KAKOVOST GOVEJIH PITANCEV
Robert Fišer, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil analizirati vpliv začetnega rejca (predpitovne reje), spola ter države izvora na rastnost in klavno kakovost pitancev lisaste pasme. V raziskavo smo zajeli 698 živali (bikov in telic), ki so bile vzrejene na preučevani kmetiji in zaklane v obdobju 10 let (2002–2012). Živali so prišle na kmetijo od različnih rejcev iz Slovenije in sosednjih držav (uvoz iz Češke in Madžarske) pri povprečni starosti 97 dni in povprečni telesni masi 150 kg. V primeru slovenskih živali nas je v prvi vrsti zanimal vpliv predpitovne reje oziroma rejca, ki je živali oskrboval do prihoda na našo kmetijo. V ta namen smo živali razdelili v dve skupini glede na sposobnost zauživanja voluminozne krme (dobra in slaba sposobnost). Rezultati niso pokazali razlik v rastnosti in klavni kakovosti med skupinama pri nobeni izmed preučevanih kategorij. Nadalje smo naredili primerjavo bikov in telic v slovenskih razmerah in potrdili že znane ugotovitve o boljši rastnosti in klavni kakovosti bikov. Pri vrednotenju vpliva države izvora smo slovenske bike primerjali z madžarskimi, slovenske telice pa s češkimi. Slovenski biki so v primerjavi z madžarskimi boljše priraščali, bili so manj zamaščeni, v mesnatosti pa se niso razlikovali. Podobno se je izkazalo tudi pri telicah (boljša rastnost slovenskih telic, enaka mesnatost), le da so bile slovenske telice nekoliko bolj zamaščene.
Ključne besede: goveji pitanci, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 20.12.2013; Ogledov: 1353; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (573,31 KB)

2.
Finančna analiza za izgradnjo hleva z govejimi pitanci
Andrej Jezernik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrske naloge je oceniti finančno upravičenost investicije v izgradnjo hleva za goveje pitance. Investicija je bila ocenjena s pomočjo CBA (Cost-Benefit Analysis) metode. Ocenjevali smo parametra NSV (neto sedanja vrednost) in ISD (interna stopnja donosnosti) v treh scenarijih z različnimi obrestnimi merami. V scenariju A je bila uporabljena 5,5 % obrestna mera. Ugotovljeno je bilo, da bi se vrednost investicije povrnila v devetnajstem letu. V scenariju B je bila uporabljena 6 % obrestna mera, kar bi vrednost investicije upravičilo v enaindvajsetemu letu. V scenariju C bi se vrednost investicije ob upoštevanju 8 % obrestne mere povrnila v štiriintridesetem letu.
Ključne besede: CBA, goveji pitanci, upravičenost, investicija
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 709; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
OCENA INVESTICIJE V GRADNJO HLEVA ZA GOVEJE PITANCE
Dušan Geršak, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Cilj magistrskega dela je oceniti investicijo v hlev za goveje pitance na obravnavani kmetiji, za kar so bile uporabljene dinamične metode ocene investicije: ocena neto sedanje vrednosti, interne stopnje donosa in indeksa donosa ter dva statična parametra: donosnost investicije ter doba vračanja. Cilj raziskave je bil tudi proučiti potek projekta z metodo kritične poti. Vsi parametri ocene investicije so bili ocenjeni na podlagi izračunov v programskem okolju Microsoft Excel 2010. Na podlagi ocene investicije ocenjujemo, da je investicija smiselna in se bo povrnila v 15 letih ob ažurnih pogojih v primeru reje lisaste pasme ter pasme šarole, če pri slednji obrestna mera ne bo presegala 10 %. Z naraščanjem cen se eksponentno povečuje letni denarni tok, posledično pa se znižuje doba povratka ter vpliv pasme, saj se investicija ob odkupni ceni pitancev 3,70 € kg-1 povrne že v šestih letih ne glede na pasmo pitancev. V primeru padca odkupnih cen za mlado pitano govedo na 3,00 € se investicija ne bo povrnila ne glede na pasmo, saj je neto sedanja vrednost ob najboljših pogojih negativna (NSV = -20.721,00 €), ki je še posebej nizka v primeru reje pasme šarole. Z metodo kritične poti smo ocenili trajanja izvedbe projekta, posamezne aktivnosti ter najzgodnejši in najpoznejši rok le teh. Ocenjena kritična pot obravnavanega projekta je 155 dni.
Ključne besede: goveji pitanci, hlev, investicija, Cost-Benefit analiza, metoda kritične poti
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 1437; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
Optimizacija krmnega obroka za goveje pitance
Timotej Horvat, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Krmljenje govejih pitancev je zahtevno opravilo. Potrebno je veliko znanja o prehranskih navadah ter o sami konzumacijski sposobnosti pitanca. Ko sestavljamo krmni obrok za pitance, moramo upoštevati normative za vzdrževalne potrebe in dnevni prirast. Za potrebe raziskave smo naredili Weendsko analizo razpoložljivih surovin in izračunali krmni obrok. Optimizirali smo ga s pomočjo linearnega programiranja. V Excelovem okolju smo ustvarili model in s pomočjo reševalnika dobili najcenejše obroke, ki so pokrili vse potrebe po hranilnih snoveh. Za vsako posamezno krmo, ki jo pridelamo doma, smo izračunali lastno ceno, za živinsko sol, super koncentrat ter mineralno vitaminski dodatek pa smo uporabili nabavno ceno. Nato smo primerjali ceno obroka, ki smo ga krmili do zdaj, s ceno obroka, ki nam ga je ponudil reševalec z optimizacijo. Rezultat tega je, da je po optimizaciji dnevni obrok za pitanca v skupini 500 kilogramov za 0,14 evra dražji od obroka, ki smo ga predhodno polagali, vendar pitanci priraščajo za 200 g na dan več.
Ključne besede: optimizacija, krmni obrok, goveji pitanci
Objavljeno: 24.02.2017; Ogledov: 2082; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (786,36 KB)

5.
Analiza upravičenosti investicije v izgradnjo hleva glede na scenarije različnih razmerij med številom lastnih živali in dokupljenih
Tina Kep, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je oceniti najugodnejši scenarij pitanja goveda za izbrano kmetijo. Na podlagi izračunanih ekonomskih parametrov za 8 različnih scenarijev smo ugotovili, da je reja doma rojenih moških telet, pri scenariju z vzrejo bikov pitancev, ekonomsko najbolj upravičena, saj finančni rezultat (FR) znaša 479,39 €, koeficient ekonomičnosti (Ke) za isti scenarij pa1,48 €. Pri scenarijih z vzrejo telic, je prav tako najboljši scenarij z domačimi teleti, kjer vrednost FR doseže 217,35 € in Ke 1,26. Najslabši rezultati so bili ocenjeni pri scenariju z rejo na prirastek, še posebej slab je bil pri telicah, kjer je vrednost FR -123,10 € in Ke 0,78. V raziskavi smo želeli ugotoviti tudi, pri katerem scenariju se najhitreje povrne investicija v izgradnjo novega hleva. Za potrebe ocene upravičenosti smo uporabili metodo finančne analize (finančni del Cost Benefit Analysis, CBA) z oceno metode neto sedanje vrednosti (NSV) in interne stopnje donosnosti (ISD). Upravičenost investicije smo ocenili po 10-ih različnih scenarijih, glede na razmerje med številom lastnih živali in dokupljenih. V vseh scenarijih je bila upoštevana 0,7 % obrestna mera. Ugotovljeno je bilo, da bi se najhitreje investicija povrnila v scenariju, kjer bi vzrejali le dokupljene bike pitance, pri masi 200 kg in sicer v 9. letu. V primeru scenarija z domačimi in kupljenimi biki pitanci, kot tudi v scenariju z domačimi in kupljenimi telicami, investicija ni upravičena, saj se v 20 letih le-ta ne povrne. Prav tako je vrednost NSV negativna pri scenariju z doma rojenimi biki in v scenariju z doma rojenimi ženskimi živalmi. Najslabše rezultate smo dobili v primeru analize scenarija s trenutnimi razmerami, kjer so upoštevani aktualni krmni obroki in sedanje število živali. V tem primeru se investicija ob predpostavljenih parametrih analize, ne povrne v 20 letih.
Ključne besede: ekonomika, goveji pitanci, modelne kalkulacije, ocena investicije
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 139; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici