Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi proučujemo vpliv načina reje v poletnem času (hlevska reja, paša), intenzivnosti reje, velikosti črede ter spreminjanja velikosti črede na lastnosti mlečnosti v obdobju od 2004 do 2012. V raziskavo vključujemo 258 kmetij z območja kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, kjer prevladujejo krave lisaste pasme. Rezultati niso pokazali bistvenih razlik med hlevsko in pašno rejo, razen v primeru velikih čred (> 15 krav), kjer je bila pri hlevski reji mlečnost za 180 kg višja kot na paši. Pri proučevanju vpliva velikosti črede opazimo trend povečevanja mlečnosti s povečevanjem velikosti črede. Med majhnimi (< 10 krav) in srednje velikimi rejami (10–14 krav) ni bilo statistično značilnih razlik v količini prirejenega mleka, velike reje (> 15 krav) pa so v primerjavi z obojimi imele 500 kg več prirejenega mleka v standardni laktaciji. Vsebnost maščob je največja v majhnih in najmanjša v velikih rejah, vsebnost beljakovin pa ravno obratno največja v velikih rejah. Vpliv intenzivnosti reje se odraža zlasti v deležu beljakovin, ki je bil višji na kmetijah z večjo mlečnostjo. Glede na spreminjanje velikosti črede, kot ugotavljamo, je najvišje mlečnosti opaziti v čredah, ki so stalež povečale, najnižje pa v čredah, ki so ohranile nespremenjen stalež. Pri čredah, ki so v proučevanem obdobju število krav zmanjševale, opazimo tudi nižji delež maščob in večje število molznih dni.
Ključne besede: govedoreja, lisasta pasma, sistem reje, lastnosti mlečnosti
Objavljeno: 30.10.2013; Ogledov: 1037; Prenosov: 62
Celotno besedilo (213,90 KB)

Opis: V magistrskem delu je bil razvit linearni model za sestavo krmnih obrokov za vse kategorije govedi na kmetiji. Najprej so bili za potrebe optimizacije razviti kalkulacijski sistemi v obliki simulacijskih modelov za vso domačo krmo. Rezultati so pokazali, da kmetija posluje ekonomsko upravičeno, saj je skupni finančni rezultat vseh proizvodenj na kmetiji pozitiven in znaša kar 38.939,38 €. Iz kalkulacij domače krme so bile pridobljene lastne cene vse uporabljene krme, ki so nato služile za realno oceno krmnih obrokov. Končno so bili razviti posamezni krmni obroki z najnižjimi možnimi stroški ob sočasnem zagotavljanju vseh hranilnih potreb živali. Primerjava trenutnih krmnih obrokov in izračunanih z ´Reševalcem` je pokazala, da so slednji v večini primerov stroškovno nižji od trenutnih. Izjema je le poletni krmni obrok za teleta v začetku pitanja, kjer je strošek trenutnega krmnega obroka enak strošku izračunanega krmnega obroka. Skupni stroški zimskih krmnih obrokov za celotno čredo so bili iz 47,47 €/dan znižani na 32,89 €/dan, kar znaša 14,58 €/dan manj. Prav tako so bili znižani skupni stroški poletnih krmnih obrokov za celotno čredo in sicer iz 36,39 €/dan na 24,83 €/dan, kar pomeni 11,56 €/dan manj. Razvit linearni model za sestavo krmnih obrokov bo predstavljal podporno metodološko orodje za nadaljnje gospodarno vodenje prehrane govedi na kmetiji.
Ključne besede: optimizacija, ekonomika, govedoreja, krmni obroki
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1670; Prenosov: 294
Celotno besedilo (3,66 MB)

Ključne besede: ekološka govedoreja, konvencionalna reja, ekonomika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 447; Prenosov: 34
Povezava na celotno besedilo

Opis: Kmetijstvo danes deluje v poslovnem okolju, za katerega so značilni spreminjanje cen pridelkov, deregulacija trgov in nestabilnost dohodkov. Sooča se s številnimi tveganji, na eni strani povezanimi z vremenskimi vplivi, škodljivci, kot tudi vse pogostejšimi boleznimi živali. Na strani spreminjajočega okolja imajo pomembno vlogo tudi ukrepi skupne kmetijske politike. Zaradi slednjega so nosilci kmetijske proizvodnje pri svojih proizvodnih in organizacijskih odločitvah pogosto v dilemi in se soočajo s številnimi izzivi. Pri njihovih odločitvah so jim v pomoč različna orodja. Med kompleksnejšo skupino metod sodi matematično programiranje, znotraj katere je najpogosteje uporabljeno linearno programiranje. Tako smo tudi v nalogi uporabili modelno orodje, katerega metodološki pristop temelji na matematičnem programiranju. Z njim smo želeli raziskati, na kakšen način v danih ekonomskih razmerah optimirati ekonomski položaj v govedoreji na določenem omejenem območju. Tako smo v prvem koraku definirali tipe kmetijskih gospodarstev in jim na podlagi dejanskih podatkov določili fizični obseg proizvodnje. Vsi tipi predstavljajo govedorejske kmetije, usmerjene v prirejo mleka, rejo bikov pitancev oziroma kombinacijo obeh. Nato smo na podlagi oblikovanih scenarijev na danih tipih kmetijskih gospodarstev z metodo delne optimizacije definirali trenuten ekonomski položaj. V nadaljevanju smo z metodo omejene optimizacije iskali optimalen proizvodni načrt s ciljem doseženega čim boljšega ekonomskega rezultata. Pri tem smo s postopkom optimizacije spreminjali proizvodne omejitve in dodajali ali odvzemali posamezne aktivnosti, ki lahko vstopajo v optimalno rešitev. V primeru, ko smo dobili rezultate, ki so iz ekonomskega in tehnološkega vidika korektni, vendar nerealni, smo postopek optimizacije ponovili z dodajanjem dodatnih omejitev. Na podlagi uporabe modelnega orodja smo prišli med drugim do rezultatov, da samostojno obravnavanje živinorejskih aktivnosti vpliva na optimalen proizvodni načrt in posledično na višje pričakovano pokritje in višji pričakovani dohodek. Rezultati kažejo, da kmetijske površine niso optimalno izkoriščene, saj bi lahko na vseh treh tipih kmetijskih gospodarstev na obstoječih površinah redili več živali in s tem dosegali tudi boljše ekonomske rezultate.
Ključne besede: kmetijsko gospodarstvo, govedoreja, scenarijska analiza, optimiranje, linearno programiranje, matematično programiranje
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 841; Prenosov: 65
Celotno besedilo (3,82 MB)