| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Spolno razmerje potomstva pri govedu glede na prehranjenost matere : magistrsko delo
Janez Belšak, 2023, magistrsko delo

Opis: V živinoreji se pri potomcih pogosto favorizira določen spol. Dandanes se za namen produkcije željenega spola potomca uporabljajo izključno biotehnološke metode, predvsem seksirano seme. Vendar pa poznamo tudi biološke mehanizme, ki pod določenimi okoljskimi pogoji, na primer razpoložljivost virov in prehranska preskrba samice, povzročajo odklon spolnega razmerja pri potomstvu. V nalogi smo na podlagi podatkov Centralne podatkovne zbirke Govedo iskali povezavo med prehranjenostjo krav, predvsem na osnovi oskrbe z energijo, ocenjene posredno prek sestave mleka, in spolnim razmerjem potomstva. Ocena prehranjenosti je temeljila na razmerju med mlečnimi maščobami in beljakovinami ter na vsebnosti sečnine v mleku v obdobju od 7 do 14 dni pred uspešno osemenitvijo. Uporabili smo podatke krav različnih pasem, vključenih v kontrolo prireje od leta 2009 do 2022. Izhodiščni podatkovni set je skupno vseboval podatke za 51.766 kontrol prireje mleka od skupno 43.261 krav molznic iz 4.227 rej. Podatkov o količini sečnine v mleku smo imeli za 39.437 kontrol, podatke o številu somatskih celic (ŠSC) v mleku pa za 50.226 živali, od tega je imelo 23.300 živali ŠSC pod 150.000. ŠSC nad 150.000 nakazuje na začetek vnetnih procesov v vimenu, ki lahko pomembno vpliva na sestavo mleka, zato smo takšne živali obravnavali posebej. Rezultati kažejo, da imajo živali z nižjim razmerjem med mlečnimi maščobami in beljakovinami značilno večji delež moških potomcev, živali z visokim razmerjem pa večji delež ženskih potomcev. Krave z nizkimi in srednjimi vrednostmi sečnine v mleku imajo značilno višji delež ženskih potomcev. Živali, ki so boljše energijsko oskrbljene, imajo torej večji delež moških potomcev, pri živalih s slabšo energijsko oskrbljenostjo pa se kaže nasprotna tendenca. V vseh primerih so imele živali s ŠSC >150.000 moško odklonjeno spolno razmerje potomstva. Rezultati deloma potrjujejo Trivers-Willardovo hipotezo, ki implicira žensko odklonjeno spolno razmerje potomcev krav s slabšo preskrbljenostjo (energetsko bilanco), kar je pri poliginih živalih evolucijsko smotrnejše in rezultira z višjim biološkim fitnesom. Rezultati raziskave nakazujejo možnost uporabe prilagajanja krmnega obroka v obdobju pred osemenitvijo kot sorazmerno enostavnega načina manipulacije spolnega razmerja pri kravah molznicah
Ključne besede: govedo, spolno razmerje, prehranjenost, sestava mleka, teorija dodelitve spola
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 360; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
Vpliv omamljanja živali pred zakolom na izražanje bolečine, merjene z vokalizacijo : magistrsko delo
Sandra Kuhar, 2023, magistrsko delo

Opis: Predklavni in klavni postopki živalim povzročajo stres, trpljenje in bolečino, kar živali pogosto izražajo z oglašanjem (vokalizacijo). Negativnih aspektov ne moremo povsem preprečiti, a moramo storiti vse, da jih zmanjšamo na najmanjšo možno raven. Eden izmed obveznih ukrepov za zagotavljanje dobrobiti živali je omamljanje pred zakolom, ki ob ustrezni izvedbi povzroči takojšnjo izgubo zavesti in s tem neobčutljivost na bolečino. Literatura navaja, da lahko omamljanje smatramo kot učinkovito, če se med omamljanjem oglaša 3 % živali ali manj. V raziskavi smo želeli preveriti učinkovitost omamljanja prašičev s plinom CO2 in goveda s penetrirnim klinom v eni izmed slovenskih komercialnih klavnic. Uporabili smo metodo beleženja oglašanja. Za vsako žival smo zabeležili, ali se ob omamljanju oglaša ali ne, nismo pa beležili jakosti in vrste oglašanja. Pri govedu smo dodatno zabeležili še število strelov, potrebnih za uspešno omamljanje. Podatki so bili zbrani v 13 serijah zakola goveda (n=483) in 9 serijah zakola prašičev (n=528). Pri govedu se je v povprečju oglašalo 6 % govedi oziroma od 0 do 15 % po posameznih serijah (v štirih serijah ≤3 %). Pri prašičih se je v povprečju oglašalo 7 % prašičev, v posameznih serijah pa od 5 do 11 %, v nobeni seriji ni bila dosežena meja 3 % ali manj. Pri 25 % govedi je bil za ustrezno omamljanje potreben več kot en strel (tudi do štirje). Ob večkratnih strelih se je povečala tudi frekvenca oglašanja (na 10 % živali). V raziskavi ugotovljena stopnja vokalizacije presega mejo sprejemljivosti največ 3 %, ki je glede na literaturo dosegljiva. V izbrani klavnici bi bilo priporočljivo pregledati stanje, identificirati morebitne probleme (vzdrževanje opreme, usposobljenost delavcev itd.) in jih sanirati.
Ključne besede: oglašanje, omamljanje, zakol, govedo, prašiči
Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 365; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

3.
Idejni načrt hleva za krave molznice ter adaptacija obstoječih hlevov
Tadej Raduha, 2022, diplomsko delo

Opis: Na kmetiji Raduha so se odločili za gradnjo novega hleva za krave molznice. Pri tem izbirajo med hlevoma za 60 in 80 krav v laktaciji. Za lažjo odločitev so v diplomskem delu zasnovani dva idejna načrta hlevov za omenjeno število živali in načrt adaptacije obstoječih objektov. Da bi omenjeni hlevi bili v skladu z najnovejšimi kriteriji, so podrobneje proučeni različni sistemi nastanitve, prezračevanja in osvetlitve. Kot rezultat tega sta nastali idejni rešitvi hlevov z dimenzijami 55,8 × 32,3 m (hlev 1) in 75,7 × 31 m (hlev 2). Krave v laktaciji se nahajajo na sistemu globokih ležalnih boksov, presušene živali pa so glede na stadij brejosti ločene v dva predela. Prvi predel predstavljajo globoki ležalni boksi, drugega pa skupinski porodni boksi na globokem nastilju. V obeh hlevih bodo rešetkasta tla in robotska molža. Zaradi visečega terena se bo gnojevka skladiščila v kanalih pod rešetkastimi tlemi. Prezračevanje bo naravno, za hlajenje živali pa se bo uporabljalo aksialne ventilatorje.
Ključne besede: govedo, gradnja, hlevi, tehnologija, nastanitev, prezračevanje
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 768; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

4.
Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali
2022

Opis: V publikaciji so predstavljeni viri in potrebe po beljakovinskih krmilih za rejne živali v svetu, Evropi in v Sloveniji. Predstavljene so posebnosti prebave beljakovin in omejitve za uporabo različnih beljakovinskih krmil v obrokih, sestava beljakovinskih krmil ter njihova energijska in beljakovinska vrednost za neprežvekovalce in prežvekovalce. Poudarek je na zrnatih stročnicah in oljnicah ter krmilih iz njih. V nadaljevanju so predstavljeni primeri popolnih krmnih mešanic za perutnino in prašiče, ki lahko vključujejo zrnate stročnice pridelane na kmetijskem gospodarstvu. Posebno poglavje je namenjeno možnosti vključevanja toplotno obdelane in neobdelane polnomastne soje in sojinih pogač v obroke za krave molznice in goveje pitance. Opisani so tudi postopki in učinki toplotne obdelave soje, sojinih pogač in tropin. Publikacijo zaključujemo z opisom slovenskih dobrih praks uporabe doma pridelanih zrnatih stročnic in njihovih proizvodov kot beljakovinskega krmila.
Ključne besede: zrnate stročnice, prehrana živali, govedo, prašiči, perutnina, polnomastna soja, toplotna obdelava
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 883; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (11,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Načini vzreje telet v Radljah ob Dravi in okolici
Silvija Praznik, 2021, diplomsko delo

Opis: S tem raziskovalnim delom smo ugotavljali prakse krmljenja, oskrbe in nastanitve telet po kmetijah na delu koroške regije. Na podlagi ugotovljenega smo določali, kakšne vplive ima našteto na zdravstveno stanje ter dobrobit telet. Naša hipoteza je bila, da se bodo pojavile pomanjkljivosti pri večini obravnavanih sklopov. Predvsem je bilo slabše stanje pričakovano na manjših kmetijah, v primerjavi z večjimi rejami, kjer smo pričakovali boljše poznavanje rejcev o pravilni vzreji telet. Raziskavo smo izvedli na osnovi ankete v občini Radlje ob Dravi. Štirideset kmetov s tega območja je rešilo anketo, ki je bila razdeljena na sklope. V prvem sklopu smo spraševali po oskrbi ob rojstvu, v drugem po načinu, vrsti ter frekvenci napajanja in krmljenja. Tretji sklop je zajemal vprašanja o nastanitvi telet. V zadnjem smo zajeli vprašanja o pojavnosti bolezni telet na kmetijah, številu živorojenih in mrtvorojenih telet. Ugotovili smo, da v 20,8 % anketiranih rej teleta s prvim obrokom dobijo premajhno količino kolostruma, v 15,4 % rejah pa teletom ob rojstvu ne razkužijo popka. V 72,7 % rej so teleta nastanjena v proizvodnem hlevu. Glede na dobljene rezultate smo izpostavili primere dobre prakse ter podali možnosti za izboljšave.
Ključne besede: govedo, oskrba, dobrobit, zdravje, tele
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 659; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (794,02 KB)

6.
Uporaba metod mrežnega planiranja na primeru novogradnje hleva za govedo
Tina Kep, 2021, magistrsko delo

Opis: Pri vodenju, nadzoru in načrtovanju projektov so nam v veliko pomoč metode mrežnega planiranja. Najpogosteje uporabljeni metodi sta metoda kritične poti (CPM – critical path method) ter tehnika vrednotenja in pregleda projekta (PERT – program evaluation and review technique). Namen magistrskega dela je bil oceniti število dni trajanja projekta gradnje hleva za govedo s pomočjo postopka mrežnega planiranja. Hkrati smo spremljali celoten postopek in čas trajanja gradnje hleva na kmetiji. Dobljene vrednosti o trajanju gradnje smo primerjali s predhodno ocenjenim časom, potrebnim za gradnjo hleva. Najprej smo sestavili seznam dejavnosti z oznakami, predhodnimi dejavnostmi in časi trajanja za projekt, ki nam je bil dokaj nepoznan. S pomočjo tega smo izračunali najzgodnejši in najpoznejši rok dokončanja gradnje. Sledil je izris mrežnega diagrama in gantograma. Določili smo vse možne poti in izračunali kritično pot, ki z metodo CPM za naš projekt znaša 131 dni. Kritična pot je tudi najdaljša pot v projektu. Gradnja bi trajala 148 dni, s 95-odstotno verjetnostjo ocene po metodi PERT pa največ 125,45 dneva. S pomočjo metod mrežnega planiranja si lahko, tudi če primera ne poznamo, dobro pomagamo s planom dela. Priporočljivo je poznati projekt, saj lahko tako najbolje določimo čas trajanja ter morebitne zakasnitve in zamude pri izvedbi.
Ključne besede: mrežno planiranje, CPM, PERT, hlev za govedo
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 895; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

7.
Ocena investicije v gradnjo novega hleva za krave dojilje in pitance
Matija Lešnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ocenili investicijo v gradnjo novega hleva za krave dojilje in pitance, v katerem bo prostora za 55 krav dojilj s teleti, na način drsečega gnoja na eni strani, na drugi strani pa bodo boksi za pitance in telice na rešetkah. Opravili smo oceno ekonomskih parametrov, ki so skupni stroški, skupni prihodki, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. Za oceno finančne upravičenosti investicije smo uporabili CBA analizo, s katero smo ugotovili, da se ob konstantnem letnem denarnem toku in upoštevani obrestni meri investicija ne povrne v želenem obdobju. Investicija je finančno upravičena samo v primeru koriščenja nepovratnih sredstev, ko se znesek investicije prepolovi. Koeficient ekonomičnosti v tem primeru znaša 1,18, kar pomeni, da je izgradnja hleva finančno upravičena.
Ključne besede: Investicija, hlev, govedo, dojilje, pitanci
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 1124; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (817,78 KB)

8.
Obnova in dozidava hleva krav molznic za namen reje krav dojilj ter ekonomika naložbe
Simon Zdolšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnemu delu je obravnavana obnova in dozidava hleva krav molznic. V tej nalogi je raziskano, ali se v danih razmerah izplača obnova ter dozidava obstoječega hleva z novim načinom gospodarjenja. Krave molznice predstavljajo ogromen časovni zalogaj, tudi če je čreda majhna, na drugi strani pa krave dojilje ne zahtevajo toliko časa, saj se polovico leta skozi ves dan pasejo. V nalogi je raziskano, ali boljši finančni rezultat prinese manj dela po sami investiciji ali prodajo mesa po višji ceni. Narejena je bila primerjava finančnih rezultatov pred in po investiciji, ki je prinesla jasne odgovore, ali se investicija izplača ali ne, in če se, kateri način poslovanja je boljši ter v kolikem času se investicija povrne.
Ključne besede: govedo, krave dojilje, obnova, dozidava, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 886; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

9.
Primerjava klavne kakovosti goveda, vzrejenega v ekoloških in konvencionalnih pogojih reje
Davorin Fošnarič, 2020, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo primerjali rastnost in klavno kakovost različnih kategorij goveda iz konvencionalne in ekološke reje. V raziskavo smo vključili 124 ekoloških kmetij s skupno 3.990 zaklanimi živalmi in 146 konvencionalnih kmetij s skupno 4.405 zaklanimi živalmi. Zajeli smo območje SV Slovenije (Maribor s širšo okolico) in obdobje 10 let. Vse ekološke kmetije so imele enak način reje (paša poleti, prosta reja v hlevih pozimi). Rezultati so pokazali velike razlike med ekološko in konvencionalno rejo v vodenju kmetij in rezultatih pitanja. Teleta so v obeh sistemih reje dosegala podobne rezultate, kasneje (pri bikih in telicah) pa sta se tako rastnost kot klavna kakovost živali precej zmanjšala. V ekološki reji je bila močno zastopana kategorija starejših telet, ki je v konvencionalni reji skoraj ni bilo (bil pa je večji delež kategorije bikov). Razlike smo ugotovili tudi v časovni porazdelitvi zakolov; v ekološki reji je bila le-ta pretežno enakomerna pri vseh starostih, v konvencionalni reji pa je bilo največ živali zaklanih tik pred 24 meseci starosti, povečana pogostost je bila tudi pri starosti 4 mesecev. Možni razlogi za omenjene razlike med ekološko in konvencionalno rejo so: i) prostorska stiska v hlevih, zaradi česar gre v ekološki reji okrog enega leta starosti precej živali v zakol, ii) izrazit upad rastnosti (in klavne kakovosti) po odstavitvi teleta od materinega mleka (drag dokup ekološke krme) in iii) velik delež prodaje mesa na domu v ekološki reji, s čimer je možno doseči zadovoljiv zaslužek ne glede na starost in intenzivnost rasti živali.
Ključne besede: govedo, ekološka reja, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 1283; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (598,28 KB)

10.
Kakovost mleziva pri kravah molznicah v odvisnosti od časa po telitvi
Leon Harih, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil analizirati kakovost mleziva ob porodu in upad kakovosti mleziva v urah po porodu. Zraven tega smo preverjali, kakšen vpliv imajo posamezni dejavniki na kakovost mleziva in kako se vnos mleziva odraža v imunosti teleta. V ta namen smo izvajali 2 preizkusa. V prvem smo molznicam v različnih intervalih po porodu merili kakovost mleziva s kolostrometrom, digitalnim in optičnim refraktometrom. Z analizo dobljenih podatkov smo ugotovili, da imajo molznice lisaste pasme boljšo kakovost mleziva kot molznice črno-bele pasme, prav tako imajo molznice iz višjih zaporednih laktacij boljšo kakovost mleziva kot molznice iz nižjih laktacij, nismo pa ugotovili statistične razlike med molzicami glede na dolžino presušitvene dobe. V drugem preizkusu smo teletom v dnevih po porodu vzeli vzorce sline in z digitalnim refraktometrom izmerili vsebnost protiteles. Grafično smo ponazorili značilen dvig pasivne imunosti v 2–3 dneh po porodu in upad v naslednjih dneh. Žal nismo mogli dokazati vplivov pasme in laktacije matere na pasivno imunost telet.
Ključne besede: mlezivo / govedo / kakovost mleziva / slina / pasivna imunost OP: VII, 29 s., 6 pregl., 8 graf., 4 slike, 22 ref.
Objavljeno v DKUM: 19.02.2020; Ogledov: 1595; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (636,07 KB)

Iskanje izvedeno v 9.81 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici