Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Na kmetiji Raduha so se odločili za gradnjo novega hleva za krave molznice. Pri tem izbirajo med hlevoma za 60 in 80 krav v laktaciji. Za lažjo odločitev so v diplomskem delu zasnovani dva idejna načrta hlevov za omenjeno število živali in načrt adaptacije obstoječih objektov. Da bi omenjeni hlevi bili v skladu z najnovejšimi kriteriji, so podrobneje proučeni različni sistemi nastanitve, prezračevanja in osvetlitve. Kot rezultat tega sta nastali idejni rešitvi hlevov z dimenzijami 55,8 × 32,3 m (hlev 1) in 75,7 × 31 m (hlev 2). Krave v laktaciji se nahajajo na sistemu globokih ležalnih boksov, presušene živali pa so glede na stadij brejosti ločene v dva predela. Prvi predel predstavljajo globoki ležalni boksi, drugega pa skupinski porodni boksi na globokem nastilju. V obeh hlevih bodo rešetkasta tla in robotska molža. Zaradi visečega terena se bo gnojevka skladiščila v kanalih pod rešetkastimi tlemi. Prezračevanje bo naravno, za hlajenje živali pa se bo uporabljalo aksialne ventilatorje.
Ključne besede: govedo, gradnja, hlevi, tehnologija, nastanitev, prezračevanje
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 198; Prenosov: 19
Celotno besedilo (3,01 MB)

Opis: S tem raziskovalnim delom smo ugotavljali prakse krmljenja, oskrbe in nastanitve telet po kmetijah na delu koroške regije. Na podlagi ugotovljenega smo določali, kakšne vplive ima našteto na zdravstveno stanje ter dobrobit telet. Naša hipoteza je bila, da se bodo pojavile pomanjkljivosti pri večini obravnavanih sklopov. Predvsem je bilo slabše stanje pričakovano na manjših kmetijah, v primerjavi z večjimi rejami, kjer smo pričakovali boljše poznavanje rejcev o pravilni vzreji telet. Raziskavo smo izvedli na osnovi ankete v občini Radlje ob Dravi. Štirideset kmetov s tega območja je rešilo anketo, ki je bila razdeljena na sklope. V prvem sklopu smo spraševali po oskrbi ob rojstvu, v drugem po načinu, vrsti ter frekvenci napajanja in krmljenja. Tretji sklop je zajemal vprašanja o nastanitvi telet. V zadnjem smo zajeli vprašanja o pojavnosti bolezni telet na kmetijah, številu živorojenih in mrtvorojenih telet. Ugotovili smo, da v 20,8 % anketiranih rej teleta s prvim obrokom dobijo premajhno količino kolostruma, v 15,4 % rejah pa teletom ob rojstvu ne razkužijo popka. V 72,7 % rej so teleta nastanjena v proizvodnem hlevu. Glede na dobljene rezultate smo izpostavili primere dobre prakse ter podali možnosti za izboljšave.
Ključne besede: govedo, oskrba, dobrobit, zdravje, tele
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 388; Prenosov: 35
Celotno besedilo (794,02 KB)

Opis: V diplomskem delu smo ocenili investicijo v gradnjo novega hleva za krave dojilje in pitance, v katerem bo prostora za 55 krav dojilj s teleti, na način drsečega gnoja na eni strani, na drugi strani pa bodo boksi za pitance in telice na rešetkah. Opravili smo oceno ekonomskih parametrov, ki so skupni stroški, skupni prihodki, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. Za oceno finančne upravičenosti investicije smo uporabili CBA analizo, s katero smo ugotovili, da se ob konstantnem letnem denarnem toku in upoštevani obrestni meri investicija ne povrne v želenem obdobju. Investicija je finančno upravičena samo v primeru koriščenja nepovratnih sredstev, ko se znesek investicije prepolovi. Koeficient ekonomičnosti v tem primeru znaša 1,18, kar pomeni, da je izgradnja hleva finančno upravičena.
Ključne besede: Investicija, hlev, govedo, dojilje, pitanci
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 611; Prenosov: 93
Celotno besedilo (817,78 KB)

Opis: V raziskavi smo primerjali rastnost in klavno kakovost različnih kategorij goveda iz konvencionalne in ekološke reje. V raziskavo smo vključili 124 ekoloških kmetij s skupno 3.990 zaklanimi živalmi in 146 konvencionalnih kmetij s skupno 4.405 zaklanimi živalmi. Zajeli smo območje SV Slovenije (Maribor s širšo okolico) in obdobje 10 let. Vse ekološke kmetije so imele enak način reje (paša poleti, prosta reja v hlevih pozimi). Rezultati so pokazali velike razlike med ekološko in konvencionalno rejo v vodenju kmetij in rezultatih pitanja. Teleta so v obeh sistemih reje dosegala podobne rezultate, kasneje (pri bikih in telicah) pa sta se tako rastnost kot klavna kakovost živali precej zmanjšala. V ekološki reji je bila močno zastopana kategorija starejših telet, ki je v konvencionalni reji skoraj ni bilo (bil pa je večji delež kategorije bikov). Razlike smo ugotovili tudi v časovni porazdelitvi zakolov; v ekološki reji je bila le-ta pretežno enakomerna pri vseh starostih, v konvencionalni reji pa je bilo največ živali zaklanih tik pred 24 meseci starosti, povečana pogostost je bila tudi pri starosti 4 mesecev. Možni razlogi za omenjene razlike med ekološko in konvencionalno rejo so: i) prostorska stiska v hlevih, zaradi česar gre v ekološki reji okrog enega leta starosti precej živali v zakol, ii) izrazit upad rastnosti (in klavne kakovosti) po odstavitvi teleta od materinega mleka (drag dokup ekološke krme) in iii) velik delež prodaje mesa na domu v ekološki reji, s čimer je možno doseči zadovoljiv zaslužek ne glede na starost in intenzivnost rasti živali.
Ključne besede: govedo, ekološka reja, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 818; Prenosov: 138
Celotno besedilo (598,28 KB)

Opis: V nalogi je predstavljena vzreja telet od rojstva do odstavitve, poudarek je bil na uporabi mlečnih nadomestkov. Predstavljeni so različni načini krmljenja z mlekom in mlečnimi nadomestki ter njihove priporočene sestave. Opravili smo dve različni anketi, pri katerih je bil poudarek na uporabi mlečnih nadomestkov. Pri prvi anketi, ki je prikazana v Prilogi 1 smo proučevali, kako kmetje napajajo teleta v prvih tednih starosti, kdaj, kako in kakšne mlečne nadomestke uporabljajo. Od skupno 174 anketiranih, jih 64,4 % od drugega tedna naprej napaja z domačim mlekom, 24,7 % jih meša mleko z mlečnim nadomestkom in 10,9 % uporablja samo mlečni nadomestek. Povprečna količina napajanega polnomastnega mleka na dan je 7,68 litra. Mlečne nadomestke smo prikazali v šifrah, kjer je številka 1 najpogosteje uporabljen in številka 17 najmanj. Med seboj smo primerjali 17 mlečnih nadomestkov različnih proizvajalcev glede na analitske sestavine, surovinsko sestavo, nutritivne dodatke, tehnološke dodatke in zootehnične dodatke. Ugotovili smo, da ima največ komponent mlečni nadomestek številka 12, ki pa se pri rejcih ne pojavlja pogosto. Pri drugi anketi, ki je dodana v Prilogi 2, smo primerjali dve naključni kmetiji, ki uporabljata mlečne nadomestke. Ugotavljali smo kakšne razlike se pojavljajo med njima v uporabi mlečnih nadomestkov ter kakšen je prehod telet iz mlečnega nadomestka na krmne mešanice.
Ključne besede: mlečni nadomestki, mlezivo, mleko, teleta, govedo
Objavljeno v DKUM: 29.03.2019; Ogledov: 1425; Prenosov: 156
Celotno besedilo (618,35 KB)