| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Pojavnost tehnopatij pri kravah molznicah na slovenskih kmetijah : magistrsko delo
David Slatinek, 2024, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo ocenjevali razširjenost tehnopatij, torej poškodb ali bolezni, ki so nastale zaradi neustrezne hlevske opreme, vključno z ležalnimi površinami, na slovenskih kmetijah. Naključno smo izbrali 16 kmetij znotraj štajerske regije. Na kmetijah so redili med 30 in 120 krav molznic, ki so bile črno-bele in lisaste pasme ali pa so bile križanke. Krave molznice so bile nameščene v prosti reji, razlikovale so se le ležalne in hodne površine. Na izbranih kmetijah so skupaj redili 881 krav molznic, ki smo jih vključili v raziskavo. Od teh je bilo 720 nameščenih v rejah z visokimi ležalnimi boksi, 161 pa v rejah z globokimi ležalnimi boksi. Tla z rešetkami so predstavljala pohodno površino za kar 521 živali na 7 kmetijah, medtem ko so bila za 360 krav izmed 9 preostalih kmetij zagotovljena polna tla. Ocena tehnopatij je vključevala vrsto in velikost poškodbe, obenem pa smo ocenili tudi kondicijo živali. Rezultate kontrole prireje mleka smo pridobili s portala Govedo.si, in sicer iz mlečnih kontrol po metodologiji AT4 (ICAR), ki so bile najbližje datumu ocenjevanja živali v rejah. Tehnopatije smo ugotovili kar pri 60,4 % krav molznic na preučevanih kmetijah. Razširjenost tehnopatij je bila večja pri starejših živalih, prav tako pa je bilo prisotnih več tehnopatij pri kravah, ki so bile v slabši telesni kondiciji. Krave s tehnopatijami niso imele manjše mlečnosti ali spremenjene sestave mleka. Tehnopatije pri kravah molznicah so bile v tej raziskavi bolj razširjene kot ugotavljajo v drugih raziskavah. Rezultati nakazujejo, da so boljše molznice bolj nagnjene k tehnopatijam. Razširjenost tehnopatij je manjša v rejah z globokimi ležalnimi boksi. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi spremljale zdravje in prirejo krav molznic skozi daljše obdobje.
Ključne besede: tehnopatije, govedo, prosta reja, poškodbe, dobrobit
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
Dobro počutje telic različnih starosti v dveh sistemih reje : magistrsko delo
Ernest Plemenitaš, 2024, magistrsko delo

Opis: Dobro počutje domačih živali, ki je premisa sodobne živinoreje, je močno odvisno od sistema reje. V govedoreji je sistem vezane reje še vedno zelo pogost, čeprav zaradi omejene možnosti gibanja velja za manj primernega. Alternativa temu sistemu je kot minimalni standard predlagana hlevska prosta reja, ki živalim omogoča prosto gibanje na omejenem območju. Čeprav se zdi samoumevno, da je prosta reja boljša od vezane, še vedno ni raziskav o tem, ali to velja za vse kategorije in starosti govedi. Namen raziskave je bil primerjati dobro počutje telic v vezani in prosti reji v obdobju pitanja pri različnih starostih. Raziskava je vključevala pet telic v vsakem sistemu na ponovitev (skupaj 20 živali). Počutje telic smo ocenili z uporabo protokola Welfare Quality®, ki vključuje oceno štirih opazovalnih področij: krmljenje, bivalni pogoji, zdravje in obnašanje. Meritve in opazovanja živali in hleva se pretvorijo/preračunajo v ocene dobrega počutja od 0 (neprimerno stanje) do 100 (optimalno stanje). Ocenjevanja so bila izvedena sedemkrat v obdobju pitanja (7–27 mesecev starosti) v trimesečnih intervalih. Rezultati so pokazali značilne razlike v ocenah dobrega počutja živali med vezano in prosto rejo le pri bivalnih pogojih ter tendenco razlik pri obnašanju. Pri obeh področjih so bile ocene razmeroma nizke v primerjavi s področjem krmljenja in zdravja živali, kjer med sistemoma reje ni bilo ugotovljenih razlik. Tudi časovna dinamika ocen meril in področij je bila značilno različna le pri bivalnih pogojih. Pri obeh sistemih reje so se vrednosti s starostjo zmanjševale. V sistemu proste reje so bile ocene pri mladih živalih skoraj optimalne (> 90), a so se s starostjo hitro znižale, v sistemu vezane reje pa ocene niso bile optimalne že pri mladih živalih (≈ 40). Rezultati kažejo, da je vezana reja manj primerna z vidika dobrega počutja živali zlasti za mlade živali. Zaradi tega je priporočljivo, da se mlade živali, če sta v vzrejnih objektih na voljo oba sistema, nastanijo v ograde s prosto rejo.
Ključne besede: dobro počutje živali, govedo, telice, sistem reje, protokol ocenjevanja
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

3.
Spolno razmerje potomstva pri govedu glede na prehranjenost matere : magistrsko delo
Janez Belšak, 2023, magistrsko delo

Opis: V živinoreji se pri potomcih pogosto favorizira določen spol. Dandanes se za namen produkcije željenega spola potomca uporabljajo izključno biotehnološke metode, predvsem seksirano seme. Vendar pa poznamo tudi biološke mehanizme, ki pod določenimi okoljskimi pogoji, na primer razpoložljivost virov in prehranska preskrba samice, povzročajo odklon spolnega razmerja pri potomstvu. V nalogi smo na podlagi podatkov Centralne podatkovne zbirke Govedo iskali povezavo med prehranjenostjo krav, predvsem na osnovi oskrbe z energijo, ocenjene posredno prek sestave mleka, in spolnim razmerjem potomstva. Ocena prehranjenosti je temeljila na razmerju med mlečnimi maščobami in beljakovinami ter na vsebnosti sečnine v mleku v obdobju od 7 do 14 dni pred uspešno osemenitvijo. Uporabili smo podatke krav različnih pasem, vključenih v kontrolo prireje od leta 2009 do 2022. Izhodiščni podatkovni set je skupno vseboval podatke za 51.766 kontrol prireje mleka od skupno 43.261 krav molznic iz 4.227 rej. Podatkov o količini sečnine v mleku smo imeli za 39.437 kontrol, podatke o številu somatskih celic (ŠSC) v mleku pa za 50.226 živali, od tega je imelo 23.300 živali ŠSC pod 150.000. ŠSC nad 150.000 nakazuje na začetek vnetnih procesov v vimenu, ki lahko pomembno vpliva na sestavo mleka, zato smo takšne živali obravnavali posebej. Rezultati kažejo, da imajo živali z nižjim razmerjem med mlečnimi maščobami in beljakovinami značilno večji delež moških potomcev, živali z visokim razmerjem pa večji delež ženskih potomcev. Krave z nizkimi in srednjimi vrednostmi sečnine v mleku imajo značilno višji delež ženskih potomcev. Živali, ki so boljše energijsko oskrbljene, imajo torej večji delež moških potomcev, pri živalih s slabšo energijsko oskrbljenostjo pa se kaže nasprotna tendenca. V vseh primerih so imele živali s ŠSC >150.000 moško odklonjeno spolno razmerje potomstva. Rezultati deloma potrjujejo Trivers-Willardovo hipotezo, ki implicira žensko odklonjeno spolno razmerje potomcev krav s slabšo preskrbljenostjo (energetsko bilanco), kar je pri poliginih živalih evolucijsko smotrnejše in rezultira z višjim biološkim fitnesom. Rezultati raziskave nakazujejo možnost uporabe prilagajanja krmnega obroka v obdobju pred osemenitvijo kot sorazmerno enostavnega načina manipulacije spolnega razmerja pri kravah molznicah
Ključne besede: govedo, spolno razmerje, prehranjenost, sestava mleka, teorija dodelitve spola
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 563; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

4.
Vpliv omamljanja živali pred zakolom na izražanje bolečine, merjene z vokalizacijo : magistrsko delo
Sandra Kuhar, 2023, magistrsko delo

Opis: Predklavni in klavni postopki živalim povzročajo stres, trpljenje in bolečino, kar živali pogosto izražajo z oglašanjem (vokalizacijo). Negativnih aspektov ne moremo povsem preprečiti, a moramo storiti vse, da jih zmanjšamo na najmanjšo možno raven. Eden izmed obveznih ukrepov za zagotavljanje dobrobiti živali je omamljanje pred zakolom, ki ob ustrezni izvedbi povzroči takojšnjo izgubo zavesti in s tem neobčutljivost na bolečino. Literatura navaja, da lahko omamljanje smatramo kot učinkovito, če se med omamljanjem oglaša 3 % živali ali manj. V raziskavi smo želeli preveriti učinkovitost omamljanja prašičev s plinom CO2 in goveda s penetrirnim klinom v eni izmed slovenskih komercialnih klavnic. Uporabili smo metodo beleženja oglašanja. Za vsako žival smo zabeležili, ali se ob omamljanju oglaša ali ne, nismo pa beležili jakosti in vrste oglašanja. Pri govedu smo dodatno zabeležili še število strelov, potrebnih za uspešno omamljanje. Podatki so bili zbrani v 13 serijah zakola goveda (n=483) in 9 serijah zakola prašičev (n=528). Pri govedu se je v povprečju oglašalo 6 % govedi oziroma od 0 do 15 % po posameznih serijah (v štirih serijah ≤3 %). Pri prašičih se je v povprečju oglašalo 7 % prašičev, v posameznih serijah pa od 5 do 11 %, v nobeni seriji ni bila dosežena meja 3 % ali manj. Pri 25 % govedi je bil za ustrezno omamljanje potreben več kot en strel (tudi do štirje). Ob večkratnih strelih se je povečala tudi frekvenca oglašanja (na 10 % živali). V raziskavi ugotovljena stopnja vokalizacije presega mejo sprejemljivosti največ 3 %, ki je glede na literaturo dosegljiva. V izbrani klavnici bi bilo priporočljivo pregledati stanje, identificirati morebitne probleme (vzdrževanje opreme, usposobljenost delavcev itd.) in jih sanirati.
Ključne besede: oglašanje, omamljanje, zakol, govedo, prašiči
Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 494; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

5.
Idejni načrt hleva za krave molznice ter adaptacija obstoječih hlevov
Tadej Raduha, 2022, diplomsko delo

Opis: Na kmetiji Raduha so se odločili za gradnjo novega hleva za krave molznice. Pri tem izbirajo med hlevoma za 60 in 80 krav v laktaciji. Za lažjo odločitev so v diplomskem delu zasnovani dva idejna načrta hlevov za omenjeno število živali in načrt adaptacije obstoječih objektov. Da bi omenjeni hlevi bili v skladu z najnovejšimi kriteriji, so podrobneje proučeni različni sistemi nastanitve, prezračevanja in osvetlitve. Kot rezultat tega sta nastali idejni rešitvi hlevov z dimenzijami 55,8 × 32,3 m (hlev 1) in 75,7 × 31 m (hlev 2). Krave v laktaciji se nahajajo na sistemu globokih ležalnih boksov, presušene živali pa so glede na stadij brejosti ločene v dva predela. Prvi predel predstavljajo globoki ležalni boksi, drugega pa skupinski porodni boksi na globokem nastilju. V obeh hlevih bodo rešetkasta tla in robotska molža. Zaradi visečega terena se bo gnojevka skladiščila v kanalih pod rešetkastimi tlemi. Prezračevanje bo naravno, za hlajenje živali pa se bo uporabljalo aksialne ventilatorje.
Ključne besede: govedo, gradnja, hlevi, tehnologija, nastanitev, prezračevanje
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 1119; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

6.
Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali
2022

Opis: V publikaciji so predstavljeni viri in potrebe po beljakovinskih krmilih za rejne živali v svetu, Evropi in v Sloveniji. Predstavljene so posebnosti prebave beljakovin in omejitve za uporabo različnih beljakovinskih krmil v obrokih, sestava beljakovinskih krmil ter njihova energijska in beljakovinska vrednost za neprežvekovalce in prežvekovalce. Poudarek je na zrnatih stročnicah in oljnicah ter krmilih iz njih. V nadaljevanju so predstavljeni primeri popolnih krmnih mešanic za perutnino in prašiče, ki lahko vključujejo zrnate stročnice pridelane na kmetijskem gospodarstvu. Posebno poglavje je namenjeno možnosti vključevanja toplotno obdelane in neobdelane polnomastne soje in sojinih pogač v obroke za krave molznice in goveje pitance. Opisani so tudi postopki in učinki toplotne obdelave soje, sojinih pogač in tropin. Publikacijo zaključujemo z opisom slovenskih dobrih praks uporabe doma pridelanih zrnatih stročnic in njihovih proizvodov kot beljakovinskega krmila.
Ključne besede: zrnate stročnice, prehrana živali, govedo, prašiči, perutnina, polnomastna soja, toplotna obdelava
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 1049; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (11,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Načini vzreje telet v Radljah ob Dravi in okolici
Silvija Praznik, 2021, diplomsko delo

Opis: S tem raziskovalnim delom smo ugotavljali prakse krmljenja, oskrbe in nastanitve telet po kmetijah na delu koroške regije. Na podlagi ugotovljenega smo določali, kakšne vplive ima našteto na zdravstveno stanje ter dobrobit telet. Naša hipoteza je bila, da se bodo pojavile pomanjkljivosti pri večini obravnavanih sklopov. Predvsem je bilo slabše stanje pričakovano na manjših kmetijah, v primerjavi z večjimi rejami, kjer smo pričakovali boljše poznavanje rejcev o pravilni vzreji telet. Raziskavo smo izvedli na osnovi ankete v občini Radlje ob Dravi. Štirideset kmetov s tega območja je rešilo anketo, ki je bila razdeljena na sklope. V prvem sklopu smo spraševali po oskrbi ob rojstvu, v drugem po načinu, vrsti ter frekvenci napajanja in krmljenja. Tretji sklop je zajemal vprašanja o nastanitvi telet. V zadnjem smo zajeli vprašanja o pojavnosti bolezni telet na kmetijah, številu živorojenih in mrtvorojenih telet. Ugotovili smo, da v 20,8 % anketiranih rej teleta s prvim obrokom dobijo premajhno količino kolostruma, v 15,4 % rejah pa teletom ob rojstvu ne razkužijo popka. V 72,7 % rej so teleta nastanjena v proizvodnem hlevu. Glede na dobljene rezultate smo izpostavili primere dobre prakse ter podali možnosti za izboljšave.
Ključne besede: govedo, oskrba, dobrobit, zdravje, tele
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 836; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (794,02 KB)

8.
Uporaba metod mrežnega planiranja na primeru novogradnje hleva za govedo
Tina Kep, 2021, magistrsko delo

Opis: Pri vodenju, nadzoru in načrtovanju projektov so nam v veliko pomoč metode mrežnega planiranja. Najpogosteje uporabljeni metodi sta metoda kritične poti (CPM – critical path method) ter tehnika vrednotenja in pregleda projekta (PERT – program evaluation and review technique). Namen magistrskega dela je bil oceniti število dni trajanja projekta gradnje hleva za govedo s pomočjo postopka mrežnega planiranja. Hkrati smo spremljali celoten postopek in čas trajanja gradnje hleva na kmetiji. Dobljene vrednosti o trajanju gradnje smo primerjali s predhodno ocenjenim časom, potrebnim za gradnjo hleva. Najprej smo sestavili seznam dejavnosti z oznakami, predhodnimi dejavnostmi in časi trajanja za projekt, ki nam je bil dokaj nepoznan. S pomočjo tega smo izračunali najzgodnejši in najpoznejši rok dokončanja gradnje. Sledil je izris mrežnega diagrama in gantograma. Določili smo vse možne poti in izračunali kritično pot, ki z metodo CPM za naš projekt znaša 131 dni. Kritična pot je tudi najdaljša pot v projektu. Gradnja bi trajala 148 dni, s 95-odstotno verjetnostjo ocene po metodi PERT pa največ 125,45 dneva. S pomočjo metod mrežnega planiranja si lahko, tudi če primera ne poznamo, dobro pomagamo s planom dela. Priporočljivo je poznati projekt, saj lahko tako najbolje določimo čas trajanja ter morebitne zakasnitve in zamude pri izvedbi.
Ključne besede: mrežno planiranje, CPM, PERT, hlev za govedo
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 1092; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

9.
Ocena investicije v gradnjo novega hleva za krave dojilje in pitance
Matija Lešnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ocenili investicijo v gradnjo novega hleva za krave dojilje in pitance, v katerem bo prostora za 55 krav dojilj s teleti, na način drsečega gnoja na eni strani, na drugi strani pa bodo boksi za pitance in telice na rešetkah. Opravili smo oceno ekonomskih parametrov, ki so skupni stroški, skupni prihodki, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. Za oceno finančne upravičenosti investicije smo uporabili CBA analizo, s katero smo ugotovili, da se ob konstantnem letnem denarnem toku in upoštevani obrestni meri investicija ne povrne v želenem obdobju. Investicija je finančno upravičena samo v primeru koriščenja nepovratnih sredstev, ko se znesek investicije prepolovi. Koeficient ekonomičnosti v tem primeru znaša 1,18, kar pomeni, da je izgradnja hleva finančno upravičena.
Ključne besede: Investicija, hlev, govedo, dojilje, pitanci
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 1344; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (817,78 KB)

10.
Obnova in dozidava hleva krav molznic za namen reje krav dojilj ter ekonomika naložbe
Simon Zdolšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnemu delu je obravnavana obnova in dozidava hleva krav molznic. V tej nalogi je raziskano, ali se v danih razmerah izplača obnova ter dozidava obstoječega hleva z novim načinom gospodarjenja. Krave molznice predstavljajo ogromen časovni zalogaj, tudi če je čreda majhna, na drugi strani pa krave dojilje ne zahtevajo toliko časa, saj se polovico leta skozi ves dan pasejo. V nalogi je raziskano, ali boljši finančni rezultat prinese manj dela po sami investiciji ali prodajo mesa po višji ceni. Narejena je bila primerjava finančnih rezultatov pred in po investiciji, ki je prinesla jasne odgovore, ali se investicija izplača ali ne, in če se, kateri način poslovanja je boljši ter v kolikem času se investicija povrne.
Ključne besede: govedo, krave dojilje, obnova, dozidava, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 1044; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici