1. Idejni načrt hleva za krave molznice ter adaptacija obstoječih hlevovTadej Raduha, 2022, diplomsko delo Opis: Na kmetiji Raduha so se odločili za gradnjo novega hleva za krave molznice. Pri tem izbirajo med hlevoma za 60 in 80 krav v laktaciji. Za lažjo odločitev so v diplomskem delu zasnovani dva idejna načrta hlevov za omenjeno število živali in načrt adaptacije obstoječih objektov. Da bi omenjeni hlevi bili v skladu z najnovejšimi kriteriji, so podrobneje proučeni različni sistemi nastanitve, prezračevanja in osvetlitve. Kot rezultat tega sta nastali idejni rešitvi hlevov z dimenzijami 55,8 × 32,3 m (hlev 1) in 75,7 × 31 m (hlev 2). Krave v laktaciji se nahajajo na sistemu globokih ležalnih boksov, presušene živali pa so glede na stadij brejosti ločene v dva predela. Prvi predel predstavljajo globoki ležalni boksi, drugega pa skupinski porodni boksi na globokem nastilju. V obeh hlevih bodo rešetkasta tla in robotska molža. Zaradi visečega terena se bo gnojevka skladiščila v kanalih pod rešetkastimi tlemi. Prezračevanje bo naravno, za hlajenje živali pa se bo uporabljalo aksialne ventilatorje. Ključne besede: govedo, gradnja, hlevi, tehnologija, nastanitev, prezračevanje Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 198; Prenosov: 19
Celotno besedilo (3,01 MB) |
2. Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali2022 Opis: V publikaciji so predstavljeni viri in potrebe po beljakovinskih krmilih za rejne živali v svetu, Evropi in v Sloveniji. Predstavljene so posebnosti prebave beljakovin in omejitve za uporabo različnih beljakovinskih krmil v obrokih, sestava beljakovinskih krmil ter njihova energijska in beljakovinska vrednost za neprežvekovalce in prežvekovalce. Poudarek je na zrnatih stročnicah in oljnicah ter krmilih iz njih. V nadaljevanju so predstavljeni primeri popolnih krmnih mešanic za perutnino in prašiče, ki lahko vključujejo zrnate stročnice pridelane na kmetijskem gospodarstvu. Posebno poglavje je namenjeno možnosti vključevanja toplotno obdelane in neobdelane polnomastne soje in sojinih pogač v obroke za krave molznice in goveje pitance. Opisani so tudi postopki in učinki toplotne obdelave soje, sojinih pogač in tropin. Publikacijo zaključujemo z opisom slovenskih dobrih praks uporabe doma pridelanih zrnatih stročnic in njihovih proizvodov kot beljakovinskega krmila. Ključne besede: zrnate stročnice, prehrana živali, govedo, prašiči, perutnina, polnomastna soja, toplotna obdelava Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 444; Prenosov: 47
Celotno besedilo (11,04 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Načini vzreje telet v Radljah ob Dravi in okoliciSilvija Praznik, 2021, diplomsko delo Opis: S tem raziskovalnim delom smo ugotavljali prakse krmljenja, oskrbe in nastanitve telet po kmetijah na delu koroške regije. Na podlagi ugotovljenega smo določali, kakšne vplive ima našteto na zdravstveno stanje ter dobrobit telet. Naša hipoteza je bila, da se bodo pojavile pomanjkljivosti pri večini obravnavanih sklopov. Predvsem je bilo slabše stanje pričakovano na manjših kmetijah, v primerjavi z večjimi rejami, kjer smo pričakovali boljše poznavanje rejcev o pravilni vzreji telet. Raziskavo smo izvedli na osnovi ankete v občini Radlje ob Dravi. Štirideset kmetov s tega območja je rešilo anketo, ki je bila razdeljena na sklope. V prvem sklopu smo spraševali po oskrbi ob rojstvu, v drugem po načinu, vrsti ter frekvenci napajanja in krmljenja. Tretji sklop je zajemal vprašanja o nastanitvi telet. V zadnjem smo zajeli vprašanja o pojavnosti bolezni telet na kmetijah, številu živorojenih in mrtvorojenih telet. Ugotovili smo, da v 20,8 % anketiranih rej teleta s prvim obrokom dobijo premajhno količino kolostruma, v 15,4 % rejah pa teletom ob rojstvu ne razkužijo popka. V 72,7 % rej so teleta nastanjena v proizvodnem hlevu. Glede na dobljene rezultate smo izpostavili primere dobre prakse ter podali možnosti za izboljšave. Ključne besede: govedo, oskrba, dobrobit, zdravje, tele Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 388; Prenosov: 35
Celotno besedilo (794,02 KB) |
4. Uporaba metod mrežnega planiranja na primeru novogradnje hleva za govedoTina Kep, 2021, magistrsko delo Opis: Pri vodenju, nadzoru in načrtovanju projektov so nam v veliko pomoč metode mrežnega planiranja. Najpogosteje uporabljeni metodi sta metoda kritične poti (CPM – critical path method) ter tehnika vrednotenja in pregleda projekta (PERT – program evaluation and review technique). Namen magistrskega dela je bil oceniti število dni trajanja projekta gradnje hleva za govedo s pomočjo postopka mrežnega planiranja. Hkrati smo spremljali celoten postopek in čas trajanja gradnje hleva na kmetiji. Dobljene vrednosti o trajanju gradnje smo primerjali s predhodno ocenjenim časom, potrebnim za gradnjo hleva. Najprej smo sestavili seznam dejavnosti z oznakami, predhodnimi dejavnostmi in časi trajanja za projekt, ki nam je bil dokaj nepoznan. S pomočjo tega smo izračunali najzgodnejši in najpoznejši rok dokončanja gradnje. Sledil je izris mrežnega diagrama in gantograma. Določili smo vse možne poti in izračunali kritično pot, ki z metodo CPM za naš projekt znaša 131 dni. Kritična pot je tudi najdaljša pot v projektu. Gradnja bi trajala 148 dni, s 95-odstotno verjetnostjo ocene po metodi PERT pa največ 125,45 dneva. S pomočjo metod mrežnega planiranja si lahko, tudi če primera ne poznamo, dobro pomagamo s planom dela. Priporočljivo je poznati projekt, saj lahko tako najbolje določimo čas trajanja ter morebitne zakasnitve in zamude pri izvedbi. Ključne besede: mrežno planiranje, CPM, PERT, hlev za govedo Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 571; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,51 MB) |
5. Ocena investicije v gradnjo novega hleva za krave dojilje in pitanceMatija Lešnik, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo ocenili investicijo v gradnjo novega hleva za krave dojilje in pitance, v katerem bo prostora za 55 krav dojilj s teleti, na način drsečega gnoja na eni strani, na drugi strani pa bodo boksi za pitance in telice na rešetkah. Opravili smo oceno ekonomskih parametrov, ki so skupni stroški, skupni prihodki, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. Za oceno finančne upravičenosti investicije smo uporabili CBA analizo, s katero smo ugotovili, da se ob konstantnem letnem denarnem toku in upoštevani obrestni meri investicija ne povrne v želenem obdobju. Investicija je finančno upravičena samo v primeru koriščenja nepovratnih sredstev, ko se znesek investicije prepolovi. Koeficient ekonomičnosti v tem primeru znaša 1,18, kar pomeni, da je izgradnja hleva finančno upravičena. Ključne besede: Investicija, hlev, govedo, dojilje, pitanci Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 611; Prenosov: 93
Celotno besedilo (817,78 KB) |
6. Obnova in dozidava hleva krav molznic za namen reje krav dojilj ter ekonomika naložbeSimon Zdolšek, 2021, diplomsko delo Opis: V zaključnemu delu je obravnavana obnova in dozidava hleva krav molznic. V tej nalogi je raziskano, ali se v danih razmerah izplača obnova ter dozidava obstoječega hleva z novim načinom gospodarjenja. Krave molznice predstavljajo ogromen časovni zalogaj, tudi če je čreda majhna, na drugi strani pa krave dojilje ne zahtevajo toliko časa, saj se polovico leta skozi ves dan pasejo. V nalogi je raziskano, ali boljši finančni rezultat prinese manj dela po sami investiciji ali prodajo mesa po višji ceni. Narejena je bila primerjava finančnih rezultatov pred in po investiciji, ki je prinesla jasne odgovore, ali se investicija izplača ali ne, in če se, kateri način poslovanja je boljši ter v kolikem času se investicija povrne. Ključne besede: govedo, krave dojilje, obnova, dozidava, ekonomika Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 487; Prenosov: 39
Celotno besedilo (3,65 MB) |
7. Primerjava klavne kakovosti goveda, vzrejenega v ekoloških in konvencionalnih pogojih rejeDavorin Fošnarič, 2020, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo primerjali rastnost in klavno kakovost različnih kategorij goveda iz konvencionalne in ekološke reje. V raziskavo smo vključili 124 ekoloških kmetij s skupno 3.990 zaklanimi živalmi in 146 konvencionalnih kmetij s skupno 4.405 zaklanimi živalmi. Zajeli smo območje SV Slovenije (Maribor s širšo okolico) in obdobje 10 let. Vse ekološke kmetije so imele enak način reje (paša poleti, prosta reja v hlevih pozimi). Rezultati so pokazali velike razlike med ekološko in konvencionalno rejo v vodenju kmetij in rezultatih pitanja. Teleta so v obeh sistemih reje dosegala podobne rezultate, kasneje (pri bikih in telicah) pa sta se tako rastnost kot klavna kakovost živali precej zmanjšala. V ekološki reji je bila močno zastopana kategorija starejših telet, ki je v konvencionalni reji skoraj ni bilo (bil pa je večji delež kategorije bikov). Razlike smo ugotovili tudi v časovni porazdelitvi zakolov; v ekološki reji je bila le-ta pretežno enakomerna pri vseh starostih, v konvencionalni reji pa je bilo največ živali zaklanih tik pred 24 meseci starosti, povečana pogostost je bila tudi pri starosti 4 mesecev. Možni razlogi za omenjene razlike med ekološko in konvencionalno rejo so: i) prostorska stiska v hlevih, zaradi česar gre v ekološki reji okrog enega leta starosti precej živali v zakol, ii) izrazit upad rastnosti (in klavne kakovosti) po odstavitvi teleta od materinega mleka (drag dokup ekološke krme) in iii) velik delež prodaje mesa na domu v ekološki reji, s čimer je možno doseči zadovoljiv zaslužek ne glede na starost in intenzivnost rasti živali. Ključne besede: govedo, ekološka reja, rastnost, klavna kakovost Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 818; Prenosov: 138
Celotno besedilo (598,28 KB) |
8. Kakovost mleziva pri kravah molznicah v odvisnosti od časa po telitviLeon Harih, 2020, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil analizirati kakovost mleziva ob porodu in upad kakovosti mleziva v urah po porodu. Zraven tega smo preverjali, kakšen vpliv imajo posamezni dejavniki na kakovost mleziva in kako se vnos mleziva odraža v imunosti teleta. V ta namen smo izvajali 2 preizkusa. V prvem smo molznicam v različnih intervalih po porodu merili kakovost mleziva s kolostrometrom, digitalnim in optičnim refraktometrom. Z analizo dobljenih podatkov smo ugotovili, da imajo molznice lisaste pasme boljšo kakovost mleziva kot molznice črno-bele pasme, prav tako imajo molznice iz višjih zaporednih laktacij boljšo kakovost mleziva kot molznice iz nižjih laktacij, nismo pa ugotovili statistične razlike med molzicami glede na dolžino presušitvene dobe. V drugem preizkusu smo teletom v dnevih po porodu vzeli vzorce sline in z digitalnim refraktometrom izmerili vsebnost protiteles. Grafično smo ponazorili značilen dvig pasivne imunosti v 2–3 dneh po porodu in upad v naslednjih dneh. Žal nismo mogli dokazati vplivov pasme in laktacije matere na pasivno imunost telet. Ključne besede: mlezivo / govedo / kakovost mleziva / slina / pasivna imunost
OP: VII, 29 s., 6 pregl., 8 graf., 4 slike, 22 ref. Objavljeno v DKUM: 19.02.2020; Ogledov: 989; Prenosov: 168
Celotno besedilo (636,07 KB) |
9. Uporaba mlečnih nadomestkov za teletaKlavdija Šuen, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: V nalogi je predstavljena vzreja telet od rojstva do odstavitve, poudarek je bil na uporabi mlečnih nadomestkov. Predstavljeni so različni načini krmljenja z mlekom in mlečnimi nadomestki ter njihove priporočene sestave. Opravili smo dve različni anketi, pri katerih je bil poudarek na uporabi mlečnih nadomestkov. Pri prvi anketi, ki je prikazana v Prilogi 1 smo proučevali, kako kmetje napajajo teleta v prvih tednih starosti, kdaj, kako in kakšne mlečne nadomestke uporabljajo. Od skupno 174 anketiranih, jih 64,4 % od drugega tedna naprej napaja z domačim mlekom, 24,7 % jih meša mleko z mlečnim nadomestkom in 10,9 % uporablja samo mlečni nadomestek. Povprečna količina napajanega polnomastnega mleka na dan je 7,68 litra. Mlečne nadomestke smo prikazali v šifrah, kjer je številka 1 najpogosteje uporabljen in številka 17 najmanj. Med seboj smo primerjali 17 mlečnih nadomestkov različnih proizvajalcev glede na analitske sestavine, surovinsko sestavo, nutritivne dodatke, tehnološke dodatke in zootehnične dodatke. Ugotovili smo, da ima največ komponent mlečni nadomestek številka 12, ki pa se pri rejcih ne pojavlja pogosto. Pri drugi anketi, ki je dodana v Prilogi 2, smo primerjali dve naključni kmetiji, ki uporabljata mlečne nadomestke. Ugotavljali smo kakšne razlike se pojavljajo med njima v uporabi mlečnih nadomestkov ter kakšen je prehod telet iz mlečnega nadomestka na krmne mešanice. Ključne besede: mlečni nadomestki, mlezivo, mleko, teleta, govedo Objavljeno v DKUM: 29.03.2019; Ogledov: 1425; Prenosov: 156
Celotno besedilo (618,35 KB) |
10. Analiza klavne kakovosti bikov iz gospodarskega križanjaNataša Medved, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomski nalogi smo primerjali bike pitance treh v Sloveniji najbolj zastopanih čistih pasem (lisaste-LS, rjave-RJ in črno−bele-ČB) in križance med omenjenimi pasmami in različnimi mesnimi pasmami (LS×M, RJ×M, ČB×M). Podatke za raziskavo smo pridobili iz Centralne podatkovne zbirke Govedo Kmetijskega inštituta Slovenije. V raziskavo smo zajeli več kot 47.000 bikov različnih pasem in križanj, ki so bili zaklani v obdobju treh let (2013–2015). Analizirali smo lastnosti rastnosti (starost ob zakolu, masa trupa, dnevni prirast) in klavne kakovosti (mesnatost, zamaščenost). Primerjava čistih pasem je pokazala boljšo rastnost in klavno kakovost bikov LS pasme v primerjavi z biki RJ in ČB pasme; med slednjima so bile razlike v preučevanih lastnostih zelo majhne. Različni križanci z mesnimi pasmami (LS × M, RJ×M, ČB×M) so se med seboj mnogo manj razlikovali kot čiste pasme, vendar so tudi v tem primeru križanci z LS pasmo dosegali boljše rezultate kot križanci z RJ in s ČB pasmo. Izrazit učinek gospodarskega križanja smo ugotovili pri ČB in tudi RJ pasmi; mesni križanci ČB×M in RJ×M so imeli bistveno boljše rezultate rastnosti in klavne kakovosti kot biki čistih pasem (ČB oz. RJ). Po drugi strani pa so rezultati jasno pokazali, da gospodarsko križanje pri LS pasmi ne prispeva pomembno k izboljšanju rastnih in klavnih lastnosti. Razlike med pasmami in križanji v zamaščenosti so bile v splošnem zelo majhne. Ključne besede: govedo, biki, gospodarsko križanje, rastnost, klavna kakovost Objavljeno v DKUM: 20.03.2019; Ogledov: 1844; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,02 MB) |