| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SMRT ŽENSKE V KRATKIH ZGODBAH EDGARJA ALLANA POEJA
Tjaša Lukman, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Smrt ženske v kratkih zgodbah Edgarja Allana Poeja obravnava motiv smrti ženske v kratkih zgodbah ameriškega pesnika, pisatelja in esejista Edgarja Allana Poeja. V svojih delih je Poe obravnaval razmeroma omejen krog motivov. V kratkih zgodbah, kjer je upodobil ženske, zapisane smrti, se pojavijo motivi bolezni, pokopa pri živem telesu, vračanja mrtvih v življenje, blaznosti in obsedenosti. Simbolno jih je uporabil za prikaz temnih kotičkov človekove duševnosti in z njimi odkrival najstrašnejša človekova nagnjenja. Diplomsko delo predstavi Poejeve kratke zgodbe, kjer se pojavi motiv smrti ženske, ter podrobneje analizira šest Poejevih kratkih zgodb, v katerih smrt ženske nastopa kot glavni ali eden izmed glavnih motivov. Ta dela so Berenice, Morella, Ligeia, Konec Usherjeve hiše, Ovalni portret in Eleonora. Edgar Allan Poe velja za umetnika, katerega dela so nastajala načrtno in premišljeno, trdil je, da je učinek tisto, k čemer naj bi stremelo umetniško delo. V njegovih delih sta ljubezen in smrt skoraj neločljivi, v eseju Filozofija kompozicije je celo trdil, da je smrt ženske najbolj poetična tema na svetu. Diplomsko delo ugotavlja, ali je v izbrane kratke zgodbe vključeval koncept svoje poetike in kako motiv smrti ženske vpliva na njegovo namero ustvarjanja učinka ter s tem pripomore k estetski funkciji del. Med življenjem in smrtjo je bilo razpeto tudi njegovo življenje. Smrt ljubljene ženske mu ni bila tuja, soočiti se je moral s smrtjo matere, krušne matere in žene Virginie, te pa so postale vzor nekaterim ženskam v njegovih delih. Diplomsko delo zato predstavi pomembnejše ženske iz njegovega življenja in išče vzporednice med njimi in ženskimi liki v proučevanih kratkih zgodbah.
Ključne besede: Edgar Allan Poe, smrt ženske, ameriška gotika, kratka zgodba, Filozofija kompozicije.
Objavljeno v DKUM: 08.01.2014; Ogledov: 2476; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (363,36 KB)

2.
UMETNOSTNA NAROČILA GROFOV CELJSKIH NA OBMOČJU SEVEROZAHODNE HRVAŠKE
Tea Plaftak, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava umetnostna naročila grofov Celjskih na območju severozahodne Hrvaške s poudarkom na sakralni arhitekturi. Zaradi boljšega razumevanja teme je na začetku predstavljena kratka zgodovina grofov Celjskih in njihov odnos do pavlincev. Sledi kratka predstavitev zgodovinskih dogajanj na prostorih današnjega Medmurja pred prihodom Celjskih, za tem pa še opredelitev bivanja grofov Celjskih na prostoru severozahodne Hrvaške, med drugim tudi posesti v lasti družine Celjskih. To je pomembno za kontekst nastanka sakralnih objektov po njihovem naročilu. Sledi predstavitev umetnostnih naročil na območju severozahodne Hrvaške. Pavlinski samostan v Lepoglavi je bil zgrajen kot eno izmed prvih naročil grofov Celjskih in je povezan s tako imenovano parlerjansko gotiko na Hrvaškem in v Sloveniji. Pavlinski samostan Sv. Jelene (Helene) v Šenkovcu je nastal nekaj let pred prihodom Celjskih, največji posegi na samostanu pa so bili izvedeni v času njihovega bivanja v Medmurju. Tretje pomembno naročilo je bila nekdanja cerkev sv. Mihaela v Mihovljanu. Za lažje razumevanje bom pri vsaki od sakralnih stavb predstavila tudi kratko zgodovino le-te in upodobitve stavbe na slikah. Ker je od večine naštetih stavb danes ostalo zelo malo, se bom v svojem raziskovanju naslonila predvsem na arhivske vire ter fragmente iz obdobja, ko so le-ti nastali. Poskusila bom med seboj primerjati obstoječe primere in v njih najti značilnosti istega ali podobnega stila. S tem bom tudi odprla vprašanje avtorstva, s katerim se v zadnjem času ukvarja veliko raziskovalcev.
Ključne besede: Grofje Celjski, Medmurje, samostan Sv. Jelene v Šenkovcu, cerkev Sv. Mihaela v Mihovljanu, pavlinski samostan Lepoglava, pavlinci, pavlinski samostan, gotika, arhitekturna plastika, parlerjanske delavnice
Objavljeno v DKUM: 19.09.2013; Ogledov: 2060; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
SAKRALNE STAVBE V SLOVENSKI KULTURNI ZGODOVINI
Adrijana Divjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Slovenski narodnostni prostor nedvomno spada v evropski kulturni krog, zato upravičeno pričakujemo, da je bila in je slovenska sakralna stavbarska umetnost pod velikim vplivom umetnostnostilnih dogajanj v širšem kulturnem prostoru. Namen diplomskega dela je na kratko predstaviti posamezna slogovna obdobja in posamezne primere cerkva ter njihovo zgledovanje v evropskem prostoru; zaradi obsežnosti sakralne umetnosti na Slovenskem je diplomska naloga namreč osredotočena samo na cerkve, in ne na celotno sakralno dediščino. V začetku je opisana evropska arhitekturna umetnost in predstavljeni njeni vplivi na slovensko sakralno dediščino, nato pa prikazani tipi slovenskih cerkva ter njihov razvoj skozi zgodovino. Zadnji del naloge obsega opise najbolj znamenitih in najpomembnejših cerkva na Slovenskem za posamezna slogovna obdobja. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri osebah in zgodovinskih dejstvih pa zgodovinska metoda. Uporabljeni so viri s področja sakralne arhitekture in umetnosti ter nekateri podatki s spletnih strani.
Ključne besede: sakralne stavbe, zgodovina, evropska sakralna umetnost, predromanika, romanika, gotika, renesansa, barok, arhitektura 19. in 20. stoletja.
Objavljeno v DKUM: 18.04.2013; Ogledov: 2956; Prenosov: 813
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici