| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Meritve in validacija sklopljenosti in gostote magnetnega polja pri brezžičnem prenosu energije z razsmernikom D-razreda : doktorska disertacija
Jure Domajnko, 2022, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji je predstavljen razvoj merilnih sistemov, ki se lahko uporabljajo kot pomoč pri razvoju sistemov za brezžični prenos energije. Ker so sistemi za brezžični prenos energije kompleksnejši kakor klasični sistemi, ki energijo prenašajo preko žice, je tudi njihovo oteženo. Najbolj pomembna parametra pri brezžičnem prenosu energije, s pomočjo induktivne metode sta koeficient sklopljenosti med oddajnim in sprejemnin navitjem in gostota magnetnega polja, preko katerega se energija prenaša. Koeficient sklopljenosti vpliva na izkoristek sistema. Zaradi zračne reže med oddajnim in sprejemnim navitjem je koeficient sklopljenosti majhen. V primeru neporavnanosti med navitji, koeficient sklopljenosti še dodatno upade. Za pomoč pri iterativnem načrtovanju in integraciji navitij smo razvili merilni sistem, ki omogoča meritev koeficienta sklopljenosti v 3D prostoru. Gostota magnetnega polja zraven vpliva na koeficient sklopljenosti, pomembna za določitvi izsevanega magnetnega polja v prostor med samim procesom razvoja in integracije. Zato je bil razvit tudi merilni sistem, ki omogoča meritev gostote magnetnega polja oddajnega navitja, ki se napaja z razsmernikom tipa D.
Ključne besede: induktivni prenos energije, razsmernik razdreda D, gostota magnetnega polja, magnetometer, koeficient sklopljenosti
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 410; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (22,96 MB)

2.
Analiza fizikalnega modela za izračun gostote magnetnega polja Zemlje
Biserka Gavez, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo magnetno polje Zemlje. K temu prispeva magnetno polje notranjega in zunanjega izvora. Magnetno polje notranjega izvora povzročajo vrtinčasti konvekcijski električni tokovi v tekočem zunanjem delu jedra Zemlje, ki se nahaja na globini med 2800 do 5000 km pod površjem. Ta del jedra je sestavljen iz tekočega železa, niklja in silicija z manjšimi primesmi žvepla in kisika. Magnetno polje notranjega izvora lahko opišemo kot polje magnetnega dipola. Magnetno polje zunanjega izvora povzročajo visoko energijski kozmični delci. Ti delci ionizirajo atome in molekule v zgornjih plasteh Zemljine atmosfere. Horizontalni tokovi ioniziranih delcev so izvor magnetnega polja zunanjega izvora. V diplomskem delu naredimo pregled observatorijev, ki opravljajo meritve gostote magnetnega polja Zemlje. Ob tem podrobneje predstavimo spletno stran Svetovnega podatkovnega centra za geomagnetizem iz Kyota. Predstavimo tudi edini observatorij za meritve gostote magnetnega polja v Sloveniji, to je Geomagnetni observatorij Sinji vrh nad Ajdovščino. V nadaljevanju opišemo magnetno polje Zemlje notranjega izvora. Vrtinčaste konvekcijske električne tokove v tekočem delu jedra Zemlje opišemo z magnetnim dipolom. Iz splošne rešitve Laplaceove enačbe izpeljemo izraz za magnetni potencial v okolici magnetnega dipola. Nato obravnavamo dva primera [1]. V prvem primeru predpostavimo, da os magnetnega dipola sovpada z rotacijsko osjo Zemlje in izračunamo velikost gostote magnetnega polja Zemlje. V drugem primeru velikost gostote magnetnega polja Zemlje izračunamo tako, da upoštevamo, da je os magnetnega dipola nagnjena glede na rotacijsko os Zemlje. V zadnjem delu diplomskega dela predstavimo možnosti uporabe teme diplomskega dela pri poučevanju v osnovni in srednji šoli. Predstavimo in opišemo didaktični pripomoček za prikaz magnetnega polja Zemlje, ki smo ga razvili in izdelali v okviru izdelave diplomske naloge.
Ključne besede: Zemlja, gostota magnetnega polja, magnetni dipolni moment, magnetni potencial
Objavljeno v DKUM: 13.03.2015; Ogledov: 2460; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.47 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici