| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Popis in ocena velikosti populacije signalnega raka (Pacifastacus leniusculus, Astacidae, Decapoda) v reki Dravi med HE Vuhred in HE Ožbalt
Jernej Košir, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučili populacijo signalnega raka (Pacifastacus leniusculus) v reki Dravi na območju med hidroelektrarnama Vuhred in Ožbalt. Na tem območju smo preverili prisotnost signalnega raka ocenili relativno gostoto populacije. Uporabili smo 355 osebkov signalnega raka, ki smo jih odlovili z vršami v štirih zaporednih nočeh. Za odlov smo pridobili dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3420-12/2018/5 in dopolnilno dovoljenje št. 3420-12/2018/7. Analizirali smo razlike med spoloma (spolni dimorfizem), poškodovanost in prisotnost (relativno gostoto) glede na substrat in hitrost vodnega toka. Morfometrične meritve smo izvedli s kljunastim merilom, statistične analize pa smo izvedli z ustreznimi statističnimi testi. Ugotovili smo, da je signalni rak prisoten na celotnem odseku reke Drave med hidroelektrarno Vuhred in hidroelektrarno Ožbalt, saj smo ga odlovili na vseh mikrolokacijah. Povprečna relativna gostota, določena z ulovom na enoto ribolovnega napora, je 4,7 signalnih rakov/ribolovno noč in je močno povezana s hitrostjo vodnega toka in substratom. Relativna gostota signalnih rakov upada z manjšanjem hitrosti vodnega toka in z oddaljevanjem od hidroelektrarne Vuhred, z naraščanjem velikosti substrata se relativna gostota populacije zvišuje. Populacije dosegajo najvišje relativne gostote na substratu kamnometa, najnižje pa na substratu peska. Zaznali smo statistično značilen spolni dimorfizem v velikosti in širini glavoprsja in levih ter desnih škarij. V povprečju je poškodovanih 45,6 % vseh rakov. Največkrat poškodovani deli telesa so noge, sledijo škarje. Razlik pri vrstah poškodovanosti med spoloma nismo zaznali, prav tako ni razlik pri vrstah poškodovanosti glede na mikrolokacije, razlikuje se delež poškodovanih med mikrolokacijami. Vpliva številčnosti oziroma relativne gostote na poškodovanost rakov nismo potrdili.
Ključne besede: Pacifastacus leniusculus, invazivne tujerodne vrste, reka Drava, relativna gostota
Objavljeno: 25.11.2020; Ogledov: 241; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

2.
Vpliv temperature na volumetrične lastnosti binarnih mešanic alkoholov
Viktorija Flucher, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo vpliva alkoholov z eno ali več OH skupinami na strukturo vode in vpliv temperature na volumetrične lastnosti binarnih mešanic alkoholov. Uporabljali smo 2-butanol, butan-1,2-diol, butan-1,2,4-triol in Eritritol. Merili smo viskoznost in gostoto ter iz teh podatkov izračunali navidezni molski raztopine in parcialni molski volumen topljneca pri neskončnem razredčenju v temperaturnem območju med 293,15 K in 333,15 K. Navidezni molski volumen razredčenih raztopin izbranih alkoholov se zmanjšuje z naraščajočo koncentracijo in povečuje z dvigom temperature pri posameznih alkoholih. V skladu z literaturo smo na osnovi matematičnih zvez, ki vključujejo spremembo predznaka za Debye Hückel-ov limitni naklon molskega volumna, spremembo vrednosti za drugi odvod parcialnega molskega volumna topljenca pri neskončnem razredčenju s temperaturo, ki je večji ali manjši od nič, ter vrednost temperaturnega koeficienta viskoznosti B, ki je prav tako ali večji ali manjši od nič okarakterizirali vpliv topljenca na organizacijo molekul topila v razredčenih raztopinah izbranih alkoholov. Vsi trije omenjeni parametri potrjujejo, da imajo vsi štirje alkoholi pri izbranih koncentracijah v temperaturnem območju med 293,15 K in 333,15 K oblikovalni vpliv na strukturo vode.
Ključne besede: parcialni molski volumen, viskoznost, gostota, navidezni molski volumen, vpliv temperature, binarne mešanice
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 586; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

3.
Združena setev ozimnega dvorednega ječmena (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) in dveh sort krmnega graha (Pisum sativum spp. arvense L.) v različnih gostotah setve
Katja Hladnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Združena setev je primerna za vse pridelovalne sisteme. Njene prednosti so bolj raznoliki pridelki, bolj ekonomično izkoriščene njivske površine, manjša zapleveljenost, rahlejša tla in drugi ugodni vplivi na ekosistem. Združena setev graha (Pisum sativum spp. arvense L.) in ječmena (Hordeum vulgare L.) ob pravilni gostoti poveča njun pridelek, rastlinam dostopen dušik pa se bolje izkoristi. V našem poskusu je preučevana uspešnost dveh sort krmnega grah (`Kenzzo´ in `Angela´) v združeni setvi z dvorednim ozimnim ječmenom (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) v treh različnih gostotah setve graha na pridelek. Najnižja gostota (G1) predstavljala 30 kalivih semen/m², srednja gostota (G2) 60 kalivih semen/m² in najvišja gostota (G3) 90 kalivih semen/m². Poskus je zasnovan po metodi naključnih blokov s štirimi ponovitvami. Pridelek ječmena je pri vseh obravnavanjih nižji od povprečnega pridelka v samostojni setvi. Na pridelek ječmena sorta in gostota setve graha nimata statistično značilnega vpliva. Povezava med G3 in sorto `Kenzzo´ (interakcija) je statistično značilno najvišja v primerjavi z drugimi kombinacijami na podparcelah, pridelek znaša 5,02 t/ha. Pri pridelku zrnja graha so se statistično značilno razlikovale vse tri gostote (p = ≤0,01). Najvišjo vrednost ima G3 z 0,53 t/ha, sledita ji G2 z 0,40 t/ha ter G1 z 0,30 t/ha. Sorta `Kenzzo´ ima statistično značilno višjo vrednost pri pridelku zrnja graha (0,53 t/ha) kot sorta `Angela (0,30 t/ha). Iz rezultatov sklepamo, da višja gostota graha doprinese k višjemu skupnemu pridelku v združeni setvi.
Ključne besede: združena setev, gostota, sorta, krmni grah, ječmen
Objavljeno: 22.12.2017; Ogledov: 1196; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
SEZNANJENOST ŽENSK Z DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK OSTEOPOROZE
Janja Šket, 2016, diplomsko delo

Opis: IZHODIŠČA – Pri ženskah v postmenopavzalnem obdobju pride do hormonskih sprememb, s katerimi je posredno povezan tudi nastanek osteoporoze. Osteoporoza je predvsem bolezen žensk in starejših ljudi ter dobesedno pomeni porozne kosti. Bolezen je tiha, kar pomeni, da jo po navadi odkrijemo šele, ko pride do zloma kosti. Raziskave kažejo, da je bolezen možno preprečiti z določenimi dejavniki, prav tako na njen nastanek vplivajo dejavniki tveganja, kot so ženski spol, dedna predispozicija, določene razvade ter drugi. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri so ženske seznanjene z dejavniki tveganja, ki pospešijo nastanek osteoporoze. RAZISKOVALNE METODE – V raziskavi je sodelovalo trideset naključno izbranih žensk, ki so prišle na merjenje kostne gostote v center DXA, ki deluje na primarnem nivoju. Razdelili smo jim anketni vprašalnik s šestnajstimi vprašanji. Anketa je bila prostovoljna in anonimna. Za raziskovalni del smo uporabili kvantitativno metodo dela. Rezultate, ki smo jih dobili, smo grafično prikazali v deležih, pomagali smo si z računalniškim programom Microsoft Excel. Pri teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo domače in tuje literature ter jih preučili in zapisali v računalniškem programu Microsoft Word. REZULTATI – Povprečna starost anketirank je bila 65,3 let. Velika večina anketirank osteoporozo pozna, največ informacij o bolezni so pridobile iz medijev. Med njimi prevladujejo ženske, pri katerih ni imel diagnosticirane osteoporoze noben družinski član, prav tako jih večina v zadnjih letih ni utrpela zloma. Med tistimi, ki so ga, so najpogosteje utrpele zlom zapestja, sledi mu zlom kolka. Največ, skoraj polovico anketiranih, je na preiskavo napotil osebni zdravnik. Ugotovili smo, da je največ žensk telesno aktivnih trikrat na teden in da jih večina ne uživa alkohola, mleka in mlečnih izdelkov ter ne kadi. V veliki meri ženske niso uživale kortikosteroidov in hormonskih zdravil, tiste, ki pa so jih, so jih uživale do deset let. Skoraj polovica anketiranih nima drugih težav z zdravjem, med tistimi, ki pa jih imajo, močno prevladuje težava s povišanim krvnim tlakom, kateremu sledijo težave s ščitnico in ledvicami. Le majhen odstotek žensk, ki smo jih anketirali, ne pozna nobenega dejavnika tveganja za nastanek bolezni, največ jih pozna kot vzrok za nastanek osteoporoze starost. Z zadostnim vnosom kalcija kot dejavnika za preprečevanje je seznanjena večina anketiranih. ZAKLJUČEK – Še vedno kljub dobri dostopnosti do informacij o osteoporozi ženske premalo poznajo dejavnike, ki pripomorejo k nastanku bolezni. Medtem ko so z nekaterimi dejavniki dobro seznanjene, drugih praktično ne poznajo, zato bi bilo primerno z njimi informirati predvsem ženske v obdobju menopavze in starejše ljudi. Za vse, ki pa že imajo diagnosticirano osteoporozo, je dobro, da se vključijo v osteološko društvo in tako pridobijo še več informacij o bolezni.
Ključne besede: osteoporoza, ženska, dejavniki tveganja, mineralna kostna gostota, DXA
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 870; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (633,94 KB)

5.
SIMULACIJE FIZIKALNIH KARAKTERISTIK KRVI
Marko Križman, 2016, diplomsko delo

Opis: Simulacije krvi in različne pripravke, podobne krvi in njihove fizikalne lastnosti uporabljamo kot pomoč študentom medicine in študentom visokih zdravstvenih šol. Pri kabinetnih vajah jim tako omogočajo čim bolj realne možnosti za učenje na ne invazivni način. Namen diplomskega dela je bil pridobiti recept za sestavno snovi, ki bi bila karakterno in fizikalno podobna krvi, ugotoviti razlike pri hitrosti pretoka skozi transfuzijski sistem, razliko v gostoti snovi, ter razlike v barvnih komponentah vseh testiranih snovi. Raziskovalna metodologija. V našem primeru smo uporabili svinjsko kri, ki je podobna človeški krvi. Uporabili smo eksperimentalno metodo dela, tako smo primerjali hitrost pretoka skozi transfuzijski sistem, gostoto in barvne komponente med krvjo živalskega izvora (svinjska), sestavljeno krvjo (kri iz živilskih barvil), višnjevim ter jagodnim sokom. Prikazali smo tudi način izračuna gostote snovi, ter ugotovili eno ali večkratno uporabnost istega transfuzijskega sistema. Rezultate smo tako ponazorili s pomočjo tabel, grafov in opisi. Rezultati. Ugotovili smo, da je izredno težko izdelati snov, ki bi bila fizikalno in funkcionalno podobna človeški krvi. Izkazalo se je, da je možno z določenimi recepti sestaviti snov, ki je podobna krvi po barvi in gostoti. Izmerjene vrednosti pri merjenju pretoka testiranih snovi skozi transfuzijski sistem so pokazale, da je odvisno od gostote snovi, če bo možna tri ali večkratna uporaba istega transfuzijskega sistema. Večja je gostota, manjše so verjetnosti za večkratno uporabo istega transfuzijskega sistema. Najbolj podobne rezultate svinjski krvi pri merjenju pretoka snovi smo dosegli s sestavljeno simulirano krvjo. Najmanj primerna snov kar se tiče hitrosti pretoka v primerjavi s svinjsko krvjo je višnjev sok. Jagodni sok je glede na izmerjeno gostoto dosegel relativno hiter čas pretoka. Pri primerjanju barv testiranih snovi smo ugotovili, da je jagodni sok najbolj podoben svinjski krvi. Priporočljiv je tudi za simuliranje v simulacijskem centru zaradi dostopnosti. Priporočljiva je tudi uporaba sestavljene krvi, vendar je časovno gledano priprava daljša, zato priporočamo uporabo jagodnega soka. Uporabo višnjevega soka odsvetujemo, ker rezultati preveč odstopajo od normalnih karakteristik testirane živalske krvi. Ugotovili smo, da se filter pri snovi z večjo gostoto bistveno hitreje zamaši kot pri snovi z manjšo gostoto. Transfuzijski sistem je možno uporabiti pri sestavljeni krvi dvakrat, vendar hitrost pretoka se upočasni za 51,7% pri svinjski krvi pa je razlika 52,28%. Sklep. Snovi, ki bi bile podobne človeški krvi in bi služile v študijske namene težko sestavimo. Na svetovnem spletu je dosti različnih receptov za pripravo krvi, ampak vse niso doprinesle pravih rezultatov, zato smo izbrali recept sestavljene krvi, ki smo ga uporabili v diplomskem delu. Je v povprečju poleg jagodnega soka najbolj primerna snov za simulacijo prave človeške krvi. Možno je pridobiti podobne in realne rezultate pri simulacijah krvi, kot s pravo človeško krvjo. Glede merjenja pretoka je najbolj priporočljiva sestavljena snov, ki smo jo uporabili pri raziskavi, ker ima fizikalno podobne lastnosti živalske krvi. Podobne so vsekakor karakteristike barve in gostote. Menimo, da je to prava izbira in doseg realnih rezultatov ob uporabi simulirane krvi.
Ključne besede: Simulacije krvi, kri, karakteristike krvi, simulacija, simulacije v medicini, sestavljena kri, gostota krvi, merjenje gostote, svinjska kri, živalska kri
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 658; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

6.
OVREDNOTENJE POSNETKOV LiDAR ZA ZAZNAVO OBJEKTOV
Bojan Rupnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava vrednotenje posnetkov LiDAR za zmožnost zaznave objektov. V njej opišemo osnove zajemanja zemeljskega površja s tehnologijo LiDAR ter predstavimo najpomembnejše karakteristike za oceno kakovosti pridobljenih posnetkov. Pri pregledu sorodnih del na področju analize kakovosti se osredotočimo na lokalno gostoto točk in razmik med njimi ter na njun vpliv na najpogostejše procese pri obdelavi podatkov LiDAR. Za natančno oceno gostote in razmika med točkami v posnetkih LiDAR razvijemo lastno metodo, ki temelji na prostorski delitvi z Voronoijevim diagramom. Metoda z analizo časovnih zapisov identificira območja šibkih odbojev, ki jih lahko pripišemo vodnim površinam in jih snemalnik ni zmožen kakovostno posneti. Ta območja izločimo iz posnetka in analizo osredotočimo na tista, ki omogočajo snemanje. Izkaže se, da sta gostota točk, potrebna za razpoznavo objekta, in velikost objekta v nelinearni funkcijski odvisnosti. Na osnovi te funkcijske odvisnosti in lokalnih gostot točk, pridobljenih iz Voronoijevega diagrama, lahko določimo področja, ki zagotovo omogočajo klasifikacijo objekta.
Ključne besede: LiDAR, gostota točk, lokalni razmik med točkami, Voronoijev diagram, zaznavanje objektov
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1128; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (16,31 MB)

7.
MERJENJE FIZIKALNO-KEMIJSKIH IN TRANSPORTNIH LASTNOSTI SISTEMA POLIMER/SCF
Tina Kegl, 2016, diplomsko delo

Opis: Vedno večje zahteve po zmanjšanju negativnega vpliva na okolje in povečanju kakovosti proizvodov vodijo do pospešenih raziskav na področju razvoja novih tehnologij. Med razmeroma nove tehnologije uvrščamo visokotlačne procese s superkritičnimi fluidi, ki veljajo za okolju prijazna, zelena topila. Diplomsko delo prikazuje študijo fizikalno-kemijskih in transportnih lastnosti sistemov polimer/SCF z namenom procesiranja polimerov pri optimalnih eksperimentalnih pogojih. Preučevane lastnosti sistemov PEG 600/CO2 in Brij52/CO2 pri tlakih od 0 bar do 300 bar in temperaturah 333 K in 353 K so gostota, površinska napetost, topnost in difuzijski koeficient. Gostota sistema je določena z gostotomerom z nihajočo U-cevko in z magnetno suspenzijsko tehtnico. Površinska napetost je določena z metodo kapilarnega dviga. Magnetna suspenzijska tehtnica je bila uporabljena tudi za določanje difuzijskega koeficienta in topnosti superkritičnega CO2 v izbranih polimerih. Na osnovi analize eksperimentalno dobljenih fizikalno-kemijskih in transportnih lastnosti so določeni optimalni procesni parametri za procesiranje polimerov. Mikronizacija s superkritičnim CO2 polimera Brij52 in polimera Brij52 z zdravilno učinkovino esomeprazol je izvedena s PGSS-metodo, medtem ko je za pridobivanje polimerne pene iz Brij52 s superkritičnim CO2 uporabljena GF-metoda. V okviru diplomske naloge je izvedena tudi analiza dobljenih vzorcev po procesiranju polimerov z okoljskim vrstičnim elektronskim mikroskopom. Rezultati kažejo, da večjo topnost CO2 v talini polimera, večji difuzijski koeficient in manjšo površinsko napetost zagotavlja sistem Brij52/CO2 za vse izbrane tlake in temperature. Tlak in temperatura v avtoklavu pri mikronizaciji polimera Brij52 in polimera Brij52 z esomeprazolom ter tvorbi pene iz polimera Brij52 znašata 333 K in 150 bar. Po primerjavi dobljenih rezultatov sistema PEG 600/CO2 z razpoložljivimi rezultati iz literature ugotavljamo, da se vplivi posameznih preučevanih parametrov na fizikalno-kemijske in transportne lastnosti dobro ujemajo. Na osnovi tega lahko sklepamo, da so meritve uspešno izvedene tudi za sistem Brij52/CO2, za katerega ni ustreznih rezultatov v razpoložljivi literaturi.
Ključne besede: procesiranje polimerov, superkritični fluid, gostota, površinska napetost, topnost, difuzijski koeficient
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 2187; Prenosov: 1225
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)

8.
Masa in gostota pri pouku tehnike v osnovni šoli
Rudolf Toplak, 2016, diplomsko delo

Opis: Pri raznih predmetih v osnovni šoli se učitelji in učenci srečujejo s primerjanjem mase in gostote različnih snovi. Pri tem uporabljajo različne metode in vrste tehtnic, med drugim tudi vzvodno tehtnico. V diplomski nalogi bo v teoretičnem delu izpostavljen razvoj tehtnic skozi čas s poudarkom predvsem na razvoju in uporabi vzvodne tehtnice. V praktičnem delu pa sem se osredotočil na načrtovanje, izdelavo in uporabo vzvodnih tehtnic pri pouku. V diplomskem delu bom tako v teoretičnem delu preučil razvoj tehtnic skozi čas z vidika tehnike in tehnologije v osnovni šoli. Preučil bom tudi predmetnik oz. učne načrte za predmete spoznavanje okolja, matematika, naravoslovje in tehnika ter tehnika in tehnologija. Poleg tega bom pregledal še različice tehtnic in vrste materialov, ki jih lahko uporabim za izdelavo tehtnice. Izdelal bom primer vzvodne tehtnice, ki bo služila za eksperimentiranje v razredu. V empiričnem delu bom izvedel opazovanje in predstavil podatke na osnovi preizkušanja hipotez.
Ključne besede: masa, gostota, vzvodna tehtnica, izdelava tehtnice, projektno delo
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 690; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (5,60 MB)

9.
Modeliranje in računalniške simulacije izbranih avksetičnih materialov
Gregor Ačko, 2016, magistrsko delo

Opis: Skozi celotno zgodovino človeštva, je na razvoj civilizacij vplivalo odkritje novih materialov. Z znanjem o metalurgiji, ki ga danes poseduje človeška družba, vemo da je razvoj novih materialov odločilno vplival k razvoju naprednega kmetovanja, transporta, rokodelstva itd. Današnja industrija se usmerja predvsem materialom, ki so lahki in imajo dobro odpornost na obremenitve. Med nje spadajo avksetični materiali, ki so manj znani, vendar imajo unikatne mehanske lastnosti, ki se jih da uporabiti v različnih vejah industrije. Magistrsko delo obravnava »re -entrant« strukturo avksetičnih materialov, pri različnih kotih celic, ki sestavljajo slednjo strukturo. S pomočjo numeričnih analiz smo določili mehanske lastnosti teh struktur, ter jih primerjali z analitičnim modelom. Strukture smo pri numeričnih analizah, obremenili s pomiki, ki ponazarjajo tlačno obremenitev. Uporabili smo majhne pomike, saj uporabljen analitičen model ni uporaben pri večjih deformacijah. Pridobljeni rezultati so predstavljeni na grafih, kjer je jasno vidna razlika med posameznimi koti struktur. Na podlagi pridobljenih rezultatov, lahko vidimo prednosti avksetičnih struktur v primerjavi s konvencionalnimi strukturami. S temi dejstvi ne trdimo da so konvencionalne strukture slabše od avksetičnih, vendar imajo slednje v posameznih pogojih, določene prednosti.
Ključne besede: avksetične strukture, strukturne lastnosti, negativno Poissonovo število, višja strukturna gostota, napake v numeričnem modelu, CATIA V5, Abaqus
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 950; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

10.
DOLOČEVANJE BIOMASE ALG IN KLOROFILA V RASTNEM MEDIJU
Tanja Turk, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti vpliv dodatka vira ogljika na donos algne biomase in koncentracije klorofila. Mikroalge Chlorella sorokiniana smo inkubirali v tekočem gojišču ter v posameznih poskusih dodali vir ogljika, za kar smo uporabili grozdni sok in med. Omenjeno algno suspenzijo smo poskušali gojiti pri avtotrofnem, heterotrofnem in miksotrofnem rastnem režimu. Glavni parametri, ki smo jih spremljali so pH, temperatura in koncentracija raztopljenega kisika. Prirast mikroalg smo določali z merjenjem optične gostote pri različnih valovnih dolžinah, z direktnim štetjem algnih celic pod mikroskopom, z določanjem suhe mase alg ter z vsebnostjo klorofila. Mikroalge, ki so rastle na gojišču, brez dodatka vira ogljika, smo v eksperimentih uporabili kot kontrolni vzorec. Ugotovili smo, da uporaba grozdnega soka ni bila primerna, saj je v vzorcu, ki je bil izpostavljen viru sončne svetlobe na okenski polici, potekel proces fermentacije. Posledica je bila odmiranje algnih celic. V naslednjem eksperimentu smo kot vir ogljika dodali med in vzorce izpostavili različnim rastnim pogojem. Rezultati kažejo, da smo dobili največji celični donos v miksotrofnem rastnem režimu, kjer smo vzorec z dodatkom medu izpostavili viru sončne svetlobe. Nižji donos algne biomase smo dobili pri gojenju alg pod avtotrofnimi pogoji. Heterotrofni rastni režim, kjer smo celično suspenzijo z dodatkom medu postavili v temen prostor, ni bil uspešen, saj se celice niso uspele prilagoditi nižji intenziteti svetlobe. Ugotovili smo, da z višanjem koncentracije medu kot vira ogljika, narašča donos biomase in klorofila.
Ključne besede: Chlorella sorokiniana, biomasa, optična gostota, klorofil
Objavljeno: 15.07.2016; Ogledov: 646; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici