| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
SPREMEMBE DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA NA PODEŽELJU
Lea Lihtenvalner, 2009, diplomsko delo

Opis: Živimo v času hitrih in neprestanih sprememb. Če hočemo v takem okolju preživeti, moramo biti inovativni in se ves čas prilagajati spremembam v okolju. Iz tega procesa ni izvzeto niti podeželje. Sodobni globalizacijski procesi ga silijo, da se mora v njih vključiti oz. nanje reagirati, če noče postati nepomembno, razvojno zaostalo in noče izgubiti lastne identitete (Barbič, 2005, str. 11). Prilagajati pa se mora tudi podeželsko prebivalstvo, ki mora slediti spremembam ter na njih reagirati, če hoče preživeti. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, kakšna je stopnja razvitosti podeželja, kako je z javno infrastrukturo in turistično dejavnostjo, na kakšni razdalji sta najbližja pošta in večja trgovina, kako je s poselitvijo kraja in koliko avtomobilov imajo vprašani pri hiši. Poleg tega so nas zanimale nakupovalne navade vprašanih in predvsem spremembe družinskega življenja na podeželju — s katero dejavnostjo pridobi družina največji del sredstev za preživetje, koliko generacij živi v gospodinjstvu, koliko otrok imajo vprašani, kako je z varstvom otrok, kako je z delitvijo nalog med partnerjema in kako pomembno vlogo imajo stari starši pri vzgoji otrok. Zanimal nas je tudi način preživljanja prostega časa na podeželju, ugotoviti pa smo želeli še, kako vprašani ocenjujejo kvaliteto življenja na podeželju ter ali se strinjajo s trditvama, da je podeželje najboljše okolje za bivanje in vzgojo otrok in da postaja podeželje tudi dejansko vse bolj priljubljen kraj za bivanje in vzgojo otrok. Pri omenjenih sklopih, razen pri prvem, petem, šestem in sedmem, v katerih želimo ugotoviti stopnjo razvitosti podeželja, kvaliteto življenja na podeželju in priljubljenost podeželskega okolja za bivanje in vzgojo otrok, preverjamo obstoj razlik glede na starost, spol in stopnjo izobrazbe. Podatke smo zbrali z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotovili smo, da je javna infrastruktura na podeželju v primerjavi s preteklostjo boljša, vendar še ni najboljša. Še posebej si bo treba prizadevati postaviti turistično dejavnost na višji nivo. Poseljenost ostaja nespremenjena in večina vprašanih ima doma dva avtomobila. Najpogosteje hodijo po nakupih ženske, in sicer enkrat, dvakrat oz. trikrat na teden. Prevladujoči dejavnosti na podeželju sta kmetijska dejavnost, pa tudi delovno razmerje. Skoraj šestdeset odstotkov vprašanih je mnenja, da izključno s kmetijsko dejavnostjo ne bi bilo mogoče preživeti družine. Več kot polovica vprašanih živi v trogeneracijskem gospodinjstvu, skoraj polovica vprašanih ima dva otroka in skoraj polovica vprašanih jih je vključila v vrtec. Vloga ženske se je skozi leta spremenila in tako ženske danes, poleg gospodinjskih opravil in vzgoje otrok, odločajo tudi o ključnih družinskih zadevah in pomagajo preživljati družino. Prav tako pa se je spremenila tudi vloga moškega. Moški danes odločajo o ključnih družinskih zadevah in preživljajo družino, pomagajo tudi pri vzgoji otrok, včasih (vendar redko, v izjemnih situacijah) pa opravljajo tudi gospodinjska opravila. Spremenila pa se je tudi vloga starih staršev, ki pri vzgoji vnukov pomagajo le v izjemnih situacijah, z njimi se starši glede vzgojnih zadev posvetujejo redko, vnuke pa čuvajo v največji meri vsaj trikrat na teden, vendar pa je veliko tudi takih, ki vnukov sploh ne čuvajo. Vprašani se v prostem času v največji meri ukvarjajo z otroki ali se z družino odpravijo na izlet, na dopust pa gredo enkrat na leto. Kvaliteta življenja na podeželju se ocenjuje kot dobra, čeprav je bila v preteklosti še boljša, zato večina meni, da je podeželje najboljše okolje za bivanje in vzgojo otrok, prav tako pa se večina strinja tudi s trditvijo, da postaja podeželje tudi dejansko bolj priljubljen kraj za bivanje in vzgojo otrok.
Ključne besede: podeželje, kmetija, družinska kmetija, kmečka družina, kmečko gospodinjstvo, spremembe družinskega življenja, vloga ženske na podeželju, vloga moškega na podeželju, otroci v podeželskem okolju, vloga starih staršev na podeželju
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2653; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

5.
DAVČNA OBREMENITEV KMETOV V SLOVENIJI PO UVEDBI DAVKA NA NEPREMIČNINE S PRIMERI DRUGIH DRŽAV
Tamara Šnepf, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo obdavčitev slovenskega kmetijstva, natančneje obdavčitev malega kmeta, kateremu glavni vir dohodka predstavlja dohodek iz opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Predstavljamo zakonske podlage, ki omogočajo obdavčitev in na primeru kmeta posameznika, ki je obdavčen po katastrskem dohodku, izračunamo davčno breme, ki ga mora plačati v enem letu. Ob uveljavitvi Zakona o davku na nepremičnine so kmetje jasno povedali, da se z obdavčitvijo ne strinjajo, saj naj bi prinašal davek preveliko breme, ki ga večina kmetov ne bi zmogla plačevati. Z izračunom nepremičninskega davka in analizo prikažemo, kako bi se celotno davčno breme v primeru kmeta posameznika s sprejetjem novega zakona o obdavčitvi nepremičnin spremenilo. Poiskati želimo rešitve, ki bi pomagale pri obstoju malih kmetij, zato opisujemo, kakšno obdavčitev kmetijske dejavnosti poznajo v Avstriji, na Hrvaškem in v Litvi. Dobljeni rezultati raziskave pokažejo, da nepremičninski davek povišuje davčno breme kmeta posameznika. V veliki meri je za povišanje krivo obdavčenje kmetijskih zemljišč in pomožnih kmetijskih objektov.
Ključne besede: Kmetijstvo, obdavčitev, kmečko gospodinjstvo, čista kmetija, nepremičninski davek.
Objavljeno: 02.06.2016; Ogledov: 416; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (471,12 KB)

6.
Ženske v kmečkih gospodinjstvih v Sloveniji
Lea Črnčič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo položaj žensk v kmečkih gospodinjstvih v Sloveniji. V teoretičnem delu predstavljamo pojme, kot so gospodinja, kmečko gospodinjstvo ter kmečka družina, kjer smo opisali tudi tipologijo kmečkih družin. V nadaljevanju smo predstavili tradicionalno dojemanje kmečkih žensk, njihovo obravnavo skozi čas v slovenski literaturi, pojasnili smo procese, ki so vplivali na spremembo položaja kmečkih žensk skozi zgodovino ter se osredotočili na delo kmečkih žensk (delovni dan, delitev dela, vrednotenje dela). Dotaknili smo se tudi problemov, s katerimi se srečujejo kmečke ženske med javnim in zasebnim življenjem. Na koncu teoretičnega dela smo opisali še predloge za izboljšanje položaja kmečkih žensk v družbi. V empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so kot respondentke odgovarjale kmečke ženske, ugotavljali, kako je delo na kmetiji porazdeljeno med spoloma. Želeli smo izvedeti, ali se kmečke ženske počutijo preobremenjene, cenjene in kako preživljajo prosti čas (če ga imajo). Zanimala nas je tudi prisotnost tradicionalnih vzorcev pri delu. Ugotovili smo, da so tradicionalni vzorci delitve dela na kmetiji še vedno prisotni, saj smo iz analize anket in literature ugotovili, da ženske opravljajo večino del vezanih na dom in družino, to pa so gospodinjska dela in vzgoja otrok. Moški pa pogosteje opravljajo opravila, ki se tičejo mehanizacije na kmetiji.
Ključne besede: kmečke ženske, kmečko gospodinjstvo, delo na kmetiji, delitev dela med spoloma, vrednotenje dela.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 535; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

7.
Ključni dejavniki procesa odločanja pri nakupu ležišča
Petra Polutnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Spanje je ena izmed osnovnih življenjskih potreb vsakega posameznika. Kako dragoceno je spanje, po katerem se zbudimo spočiti in naspani, pa se pogosto zavemo šele takrat, ko spanca ni več. Ker v postelji preživimo tretjino svojega časa, je zelo pomembno, da ta čas preživimo oziroma prespimo kakovostno. Ponudba ležišč v Sloveniji presega povpraševanje. Posamezniki imajo na razpolago veliko izbirno območje, a ker je konkurenca med ponudniki vsak dan ostrejša, se nam je pojavilo vprašanje, kako se posameznik odloči za nakup določenega ležišča. Se odloča na podlagi blagovne znamke, cene, garancije, preizkusa, naravnih materialov ali zgolj na podlagi oglasov, priporočil prijateljev in znancev, prodajnega osebja ali prodajnega mesta? To je vprašanje, ki smo ga želeli raziskati in prikazati ključne dejavnike procesa odločanja, ki vplivajo na posameznika in ga privedejo do odločitve za nakup oz. nenakup ležišča. Teoretični del magistrskega dela je predstavljen v drugem poglavju. S pomočjo izbranega gradiva s področja problematike na področju nakupnega vedenja porabnikov smo opredelili kulturne, družbene, osebne in psihološke dejavnike nakupnega vedenja. Predstavili smo proces odločanja pri nakupu ležišča ter dejavnike, ki vplivajo nanj, ter opredelili stopnje procesa odločanja. V tretjem in četrtem poglavju smo predstavili trg ležišč v Sloveniji in ključne dejavnike procesa odločanja pri nakupu ležišča. V drugem delu magistrskega dela predstavljamo raziskavo ključnih dejavnikov procesa odločanja pri nakupu ležišča in njihovo pomembnost. Ugotovili smo, da so osebe, vključene v raziskavo, izrazito racionalne. Na njih ne vpliva samo ena informacija, en oglas, ampak več dejavnikov. Ključni dejavniki, ki vplivajo na proces odločanju pri nakupu ležišča, na podlagi rezultatov raziskave, so: priporočila prijateljev in znancev kot glavni viri informacij, naravni materiali kot glavna značilnost ležišča ter garancija ležišča kot daleč najpomembnejša dodatna storitev pri nakupu ležišča. Podrobnejše ugotovitve in predloge za ponudnike ležišč smo strnili v zaključnem delu magistrskega dela.
Ključne besede: ključni dejavniki procesa odločanja, nakupno vedenje, dejavniki nakupnega vedenja, proces odločanja pri nakupu, stopnje procesa odločanja, aktivno in pasivno poznavanje, marketinško komuniciranje, gospodinjstvo, ležišče, trg ležišč v Sloveniji, pomembnost ključnih dejavnikov pri nakupu ležišč, poznavanje ležišč
Objavljeno: 01.07.2016; Ogledov: 590; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (4,34 MB)

8.
Vzdržnost osebnih financ gospodinjstev v času krize
Jasmina Kešetović, 2016, diplomsko delo

Opis: Na varčevanje gospodinjstev je vplivala nepremičninska kriza v državah evrskega območja in izguba premoženj zaradi krize na borzah. V tem času so tudi banke spremenile svoje obnašanje glede odobravanja kreditov gospodinjstvom in posameznikom. Slabo stanje v bančnem sektorju vpliva na omejen dostop do virov sredstev, ki so potrebni za hitrejše okrevanje gospodarstva. S krizo leta 2008 je gospodinjstvom v Sloveniji upadla tudi rast razpoložljivega dohodka. Največji del razpoložljivega dohodka so gospodinjstva privarčevala v letu 2006 (bruto stopnja varčevanja je bila takrat 16,8 %), 13,7 % pa je bilo povprečje v celotnem evrskem območju. Najnižja stopnja varčevanja pri nas je bila v drugem valu krize v letu 2012, in sicer 11,9 %. Med krizo se je povečalo varčevanje v bankah, saj ljudje namenjajo več pozornosti varnosti in so se zato pripravljeni odreči delu donosa. Kljub novim družbenim vrednotam, ki so jih prinesle spremembe na finančnih trgih, poskušajo gospodinjstva svoje prihranke naložiti varno in donosno. Na izbiro imamo veliko različnih naložbenih možnosti, katero izbrati, je odvisno od lastnih finančnih zmožnosti in ciljev gospodinjstev, ki se skozi življenjski cikel spreminjajo. Ta na eni strani konzervativno hranijo velik delež denarja v bankah, po drugi strani pa na kapitalskih trgih pogosto tvegajo preveč. Temeljno spoznanje je, da bo za boljše življenje potrebno spremeniti naložbene in varčevalne navade. Varčevalec se lahko zavaruje pred morebitno izgubo privarčevanega premoženja tako, da razprši znesek v depozitne produkte (npr. 40 %), v pokojninska in naložbena zavarovanja ter v vzajemne sklade (45 %), preostanek sredstev pa lahko vloži neposredno v vrednostne papirje in državne obveznice (15 %). V letih 2008—2013 se je le nekoliko povečal delež finančnih sredstev v oblikah življenjskih in pokojninskih zavarovanj, in sicer za 2 %. Varčevanje slovenskih gospodinjstev v bankah se bo po napovedih strokovnjakov postopno zmanjševalo, predvsem zaradi tendence upadanja obrestnih mer in vpliva konkurenčnih varčevalnih produktov. Vse bolj se bodo usmerjali k varčevanju v vzajemne sklade, različne obveznice in življenjska zavarovanja, tako kot gospodinjstva evrskega območja. Vodila za upravljanje osebnega premoženja lahko dobimo tako pri davčnih svetovalcih, bančnih uslužbencih, borznih analitikih kot tudi pri specializiranih svetovalcih. Koliko naših prihodkov naj bo v obliki prihrankov, je v pogojih tržnega gospodarstva izredno težko določiti. V razvitem svetu velja, da naj ima gospodinjstvo oziroma posameznik v prihrankih naloženega 10 % svojega imetja.
Ključne besede: gospodinjstvo, življenjski cikel, varčevanje, investiranje
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 354; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

9.
RAČUNOVODSTVO GOSPODINJSTEV - PRIMER GOSPODINJSTEV SUBVENCIONIRANO SAMOZAPOSLENIH PODJETNIKOV V SLOVENIJI
Damjana Rant, 2016, magistrsko delo

Opis: V vsakdanjem življenju porabljanje in služenje sredstev večinoma poteka avtomatizirano. Vsak dan opravljamo naloge, ki smo jih opravljali že prejšnji dan in kupujemo tisto, kar potrebujemo za vsakdanje življenje. Pri tem naj bi se po klasični ekonomski teoriji obnašali racionalno. Racionalnost, katere pomembno orodje je dvostavno knjigovodstvo oziroma računovodenje, je po Webru zaslužna za napredek in razvoj modernega kapitalizma. Gospodarski in družbeni napredek pa je glede na empirične raziskave podjetništva neposredna posledica delovanja podjetnikov. Predmet preučevanja tega magistrskega dela je računovodenje v gospodinjstvih. Osnovna enota preučevanja v tem delu je gospodinjstvo, saj je celotno delo namenjeno preučevanju posebnostim gospodarjenja in računovodstva v njem. V tem delu smo najprej opredelili gospodarjenje in računovodenje v gospodinjstvih ter pregledno predstavili izbrane primere instruktivne literature na temo računovodenja v gospodinjstvih ter raziskave, ki so bile opravljene na to temo. V nadaljevanju smo raziskovali, kaj od navedenega bi bilo mogoče najti tudi v Sloveniji. Teoretični del magistrskega dela smo zaokrožili z bistvenimi poudarki opredelitev podjetništva. Posebej smo izpostavili samozaposlitveno podjetništvo, ki ga spodbuja tudi socialna politika Evropske Unije s subvencioniranjem samozaposlitvenega podjetništva. V drugem, empiričnem delu, smo z empirično raziskavo skušali najti razlike v praksi računovodenja v gospodinjstvih uspešno in neuspešno samozaposlenih podjetnikov – prejemnikov subvencije za samozaposlitev. Pri zasnovi raziskave smo izhajali iz vedenja, da je sposobnost preživetja novoustanovljenega podjetja, ki posluje v konkurenčnem tržnem okolju, odločilno odvisna od tega, ali je sposobno ustvarjati tolikšen dobiček, da ta zadošča za izplačilo ustreznih povračil lastnikom (v našem primeru samozaposlenim prejemnikom subvencije za samozaposlitev) in za financiranje razvoja podjetja. Kljub temu, da naših hipotez z raziskavo nismo mogli potrditi, smo z empirično raziskavo pridobili dragocene podatke o računovodski dejavnosti v gospodinjstvih slovenskih prejemnikov subvencije za samozaposlitev ter podatke o njihovem odnosu do računovodenja. V Sloveniji računovodstvo v gospodinjstvih še ni bilo predmet empiričnih raziskav. Raziskava v tem delu je tudi prva nasploh, ki empirično preučuje računovodsko dejavnost v gospodinjstvih samozaposlenih podjetnikov ter se tako uvršča tudi med podjetniške raziskave.
Ključne besede: računovodenje v gospodinjstvih, predračunavanje v gospodinjstvih, računovodsko evidentiranje v gospodinjstvih, odločanje v gospodinjstvih, računovodsko preučevanje v gospodinjstvih, zgodovina računovodstva, gospodinjstvo, Slovenija, samozaposlovanje, podjetništvo, subvencija, spodbujanje podjetništva, subvencionirano podjetništvo, podjetniška politika, tehnike računovodenja v gospodinjstvih, računovodenje v gospodinjstvih s pomočjo pisemskih ovojnic, kartični sistem računovodenja v gospodinjstvih
Objavljeno: 01.08.2016; Ogledov: 529; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (5,29 MB)

10.
Primerna velikost sistema PV za zagotavljanje neto energetske samozadostnosti tipičnega gospodinjstva v različnih delih Slovenije
Borut Kosanc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana raba električne energije za tipično gospodinjstvo v Sloveniji. Izdelana je simulacija potrebne velikosti fotonapetostne elektrarne, ki bi zadovoljevala neto energijsko potrebo gospodinjstva po električni energiji. Izdelana je simulacija potrebne velikosti fotonapetostne elektrarne za gospodinjstvo (skladno z Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov) v različnih regijah Slovenije. V nadaljevanju je predstavljena otočna elektrarna ter njene osnovne komponente. Prikazana je nadgradnja mrežne fotonapetostne elektrarne v otočno elektrarno. Narejen je primer dimenzioniranja akumulatorske shrambe, za zagotavljanje enodnevne porabe električne energije ter stroškovna primerjava med otočnim sistemom in elektrarno priključeno v elektroenergetsko omrežje.
Ključne besede: fotonapetostni sistem, neto meritve, otočni sistem, energetska samozadostnost, raba električne energije, tipično gospodinjstvo
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 348; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici