| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 379
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza poslovnih modelov krožnega gospodarstva v panogi električne opreme Slovenije in Hrvaške
Margaret Zoka, 2025, magistrsko delo

Opis: Krožno gospodarstvo je sistem, ki povezuje gospodarstvo s koncepti ekološkega oblikovanja in predlaga popolnoma nov način izkoriščanja virov. V krožnem gospodarstvu so viri zasnovani tako, da se uporabljajo čim dlje, nato pa se ob koncu življenjske dobe obnovijo in ponovno uporabijo. Tako se ustvarja zaprt krog materialov skozi celoten življenjski cikel. S hitrim tehnološkim napredkom in vse večjo razširjenostjo elektronskih naprav se količina električnih odpadkov znatno povečuje. Količina e-odpadkov, ki jih vsako leto proizvede EU, hitro narašča in trenutno predstavlja enega najhitreje rastočih tokov odpadkov. V tej raziskavi se osredotočamo na industrijo proizvodnje električne opreme. Ta sektor vsebuje kompleksno mešanico materialov, med katerimi so nekateri nevarni. Če teh odpadnih naprav ne upravljamo ustrezno, lahko povzročijo resne okoljske in zdravstvene težave. V teoretičnem delu analiziramo obstoječo literaturo o načelih krožnega gospodarstva in poslovnih modelih ter njihovi uporabi v industriji električne opreme. Raziskujemo politični kontekst razvoja krožnega gospodarstva na Hrvaškem in v Sloveniji, pri čemer se osredotočamo na vladne pobude, zakonodajne okvire in vključenost industrije. V empiričnem delu smo izvedli anketo o ravneh sprejemanja krožnega gospodarstva v industriji električne opreme na Hrvaškem in v Sloveniji. Rezultati ankete kažejo pomembne razlike v implementaciji med državama. Podrobnejša analiza je razkrila, kako različne velikosti podjetij izvajajo prakse krožnega gospodarstva, kako upravljajo vire ter kakšna so njihova stališča o koristih krožnega gospodarstva in sistemih državne podpore. Na podlagi empiričnih dokazov opredeljujemo ključne izzive, dejavnike uspeha in priložnosti za izboljšanje krožnih pobud v tej industriji.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, krožni poslovni modeli, predelovalna industrija, panoga električne opreme, Slovenija, Hrvaška.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

2.
Analiza davčne utaje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Žiga Kokol, 2025, diplomsko delo

Opis: Davčni sistemi imajo ključno vlogo pri financiranju javnih dobrin in storitev, vendar pogosto predstavljajo izziv pri zagotavljanju njihove pravičnosti in učinkovitosti. Davčne utaje so pojav, ki ogroža integriteto sistema in zmanjšuje razpoložljiva sredstva za družbene potrebe. Analiza teh pojavov kaže, da njihovo število ni naključno, temveč je odvisno od več medsebojno povezanih dejavnikov. Kompleksni in nepregledni davčni sistemi omogočajo več priložnosti za zlorabe, medtem ko enostavnejše in bolj transparentne ureditve zmanjšujejo to tveganje, saj povečujejo zaupanje davkoplačevalcev in zmanjšujejo administrativne obremenitve. Zakonodajne spremembe, kot so prilagoditve davčnih stopenj in uvajanje olajšav, pogosto vplivajo na gospodarsko vedenje, vendar same po sebi ne zagotavljajo zmanjšanja davčnih utaj. Ključni so tudi učinkoviti nadzorni mehanizmi, ki z uporabo sodobnih tehnologij izboljšujejo zaznavanje nepravilnosti, čeprav lahko kratkoročno privedejo do navideznega povečanja zaznanih primerov. Poleg tega gospodarske in družbene razmere pomembno vplivajo na vedenje davčnih zavezancev, pri čemer finančne stiske v kriznih obdobjih pogosto vodijo k povečanju utaj. Trajno zmanjšanje davčnih utaj tako zahteva premišljeno kombinacijo poenostavitve sistema, krepitev nadzora in prilagoditev politik širšemu gospodarskemu in družbenemu kontekstu.
Ključne besede: davčna utaja, davčni sistem, gospodarstvo, javne dajatve, davčna politika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (716,19 KB)

3.
Konkurenčnost nemškega gospodarstva
Patrik Obrovnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Nemčija, ki velja za eno najmočnejših svetovnih gospodarstev, si prizadeva ohranjati in povečevati konkurenčnost na svetovnem trgu s strateškimi investicijami v digitalizacijo in avtomatizacijo, kar je še posebej opazno v avtomobilski industriji. Zlasti slednja, ki predstavlja enega ključnih sektorjev nemškega gospodarstva, se spopada z izzivi prehoda na električna vozila in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Kljub temu nemška podjetja vlagajo v razvoj inovativnih tehnologij, ki bi jim omogočile izpolnjevati okoljske standarde ter ohranjati konkurenčno prednost. To vključuje razvoj električnih vozil, trajnostne mobilnosti in prizadevanja za zmanjšanje emisij, kar prispeva k ohranjanju vodilne vloge Nemčije v avtomobilski industriji. Kljub prizadevanjem nemške avtomobilske industrije za izboljšanje lastne konkurenčnosti pa v zadnjih letih ta zaostaja predvsem za kitajskimi tekmeci.
Ključne besede: nemško gospodarstvo, avtomobilska industrija, konkurenčnost
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

4.
Analiza krožnega gospodarstva na primeru podjetja Ekstera d.o.o.
Katarina Hirtl, 2024, diplomsko delo

Opis: Linearna ekonomija temelji na potratnem ciklu "vzemi – izdelaj – odstrani". To pomeni, da se pridobijo potrebni viri, izdelajo izdelki za prodajo in ustvarjanje dobička, nato pa se odstranijo vsi nepotrebni elementi – vključno s proizvodom, ko doseže konec svoje življenjske dobe. Ta model je dolgoročno nevzdržen, zato je prehod na krožno gospodarstvo nujno potreben. V krožnem gospodarstvu pa so izdelki zasnovani za enostavno recikliranje, ponovno uporabo, razstavljanje in predelavo, kar zmanjšuje negativne vplive na okolje in spodbuja nove poslovne priložnosti. Vpeljava krožnega gospodarstva prinaša podjetjem številne družbene, ekonomske in okoljske koristi. Kljub temu se pri uvajanju tega modela srečujejo z različnimi ovirami, kot so kulturne, tržne, tehnološke in regulativne ovire. Primer podjetja, ki je uspešno vpeljalo krožni model, je podjetje Ekstera d.o.o. Eden od rezultatov tega pristopa je razvoj novega izdelka – briketa Ni 60, ki ga izdelujejo iz odpadnega odbrusa nikljevih zlitin, ki je pred tem veljal za odpadek. S tem so bistveno zmanjšali okoljski vpliv, saj odpadki ne končajo na deponijah.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, linearno gospodarstvo, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

5.
Vloga javnega sektorja v gospodarstvu skozi čas: primerjalna analiza med državami članicami EU, Veliko Britanijo in ZDA
Tjaša Koisek, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira razvoj in vlogo javnega sektorja v gospodarstvu v obdobju od leta 2000 do 2023. Delo se osredotoča na vlogo javnega sektorja v gospodarstvu in na primerjalno analizo med državami članicami EU, Veliko Britanijo oziroma Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike. Cilj raziskave je pregledati napredek javnega sektorja ter njegov vpliv na gospodarsko rast, razvoj in stabilnost. Raziskava temelji na analizi sekundarnih virov, vključno z znanstveno literaturo, statističnimi podatki in poročili relevantnih institucij. V teoretičnem delu naloga obravnava definicijo javnega sektorja, njegov pomen, strukturo, zgodovino in teoretične perspektive o njegovi vlogi. V empiričnem delu pa naloga analizira različne kazalnike, ki merijo lastnosti in učinkovitost javnega sektorja. Empirični del vsebuje analizo različnih spremenljivk oziroma kazalcev lastnosti javnega sektorja, kot so delež sektorja države v BDP, dolg sektorja države, zaposlenost v javnem sektorju ter javnofinančni primanjkljaj in izdatki za izbrana leta v obdobju od 2000 do 2023. V nalogi primerjamo javne sektorje različnih držav ter se osredotočamo na njihove razlike in podobnosti. Zlasti preučujemo, kako je javni sektor v obravnavanem obdobju vplival na gospodarsko uspešnost, stabilnost in odzivanje na gospodarske krize ter druge večje izzive. Na podlagi ugotovitev diplomsko delo prikazuje, kateri ključni dejavniki vplivajo na uspešnost in učinkovitost javnega sektorja v različnih državah.
Ključne besede: javni sektor, gospodarstvo, primerjalna analiza, Evropska unija, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

6.
Možnosti uporabe konoplje kot trajnostnega materiala na primeru gradbeništva
Denis Monetti, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena analiza uporabe industrijske konoplje kot trajnostnega gradbenega materiala. Cilj naloge je bil raziskati potencial konoplje v gradbeništvu, oceniti njene okoljske in ekonomske učinke ter analizirati njeno konkurenčnost v primerjavi s konvencionalnimi materiali. Poleg tega je bil namen tudi ovrednotiti, kako lahko konoplja prispeva k doseganju trajnostnih ciljev in prehodu v krožno gospodarstvo. V prvem delu naloge smo predstavili industrijsko konopljo kot rastlino, njene značilnosti in prednosti za uporabo v gradbeništvu. Konoplja je zaradi svoje hitre rasti, nizkih zahtev po pesticidih in izjemne sposobnosti zajemanja ogljikovega dioksida prepoznana, kot eden izmed najperspektivnejših materialov za trajnostno gradnjo. Posebna pozornost je bila namenjena konopljinemu betonu, ki se uporablja kot izolacijski in strukturni material. Njegove lastnosti, kot so dobra toplotna in zvočna izolacija, odpornost na ogenj in plesen, ter nizka gostota, so lastnosti ki vplivajo, da je energetsko učinkovit material, kar pomeni da pripomore k zmanjšanju porabe energije pri njegovi uporabi, ne da bi pri tem ogrožal delovanje ali udobje. Tak material ponuja visoko zmogljivost v kontekstu izolacije, bodisi toplotne bodisi zvočne. V primerjavi z drugimi zelenimi materiali, kot so slama, les in glina, konoplja izstopa po svoji izjemni vsestranskosti, obnovljivosti in ekoloških prednostih, zlasti pri izboljševanju kakovosti tal, na katerih raste. Kljub tem nedvomnim prednostim pa se sooča z izzivi, kot so zakonodajne omejitve in omejena dostopnost na trgu, kar zavira njeno širšo uporabo. V nadaljevanju smo analizirali primere uporabe konopljinega betona, kjer se je izkazalo, da ta material pomembno prispeva k zmanjšanju okoljskih obremenitev, izboljšanju bivalnega udobja ter podaljšanju življenjske dobe stavb. Kljub spodbudnim rezultatom pa je jasno, da so potrebne nadaljnje raziskave, predvsem na področju dolgotrajne obstojnosti in ekonomske upravičenosti uporabe konopljinega betona. Sklep naloge potrjuje, da ima industrijska konoplja velik potencial za trajnostni razvoj gradbeništva, vendar je za njeno širšo implementacijo potrebno preseči regulativne ovire in povečati ozaveščenost o njenih prednostih. Konoplja ima edinstveno priložnost, da postane ključni material v prehodu k trajnostni gradnji, vendar bo to mogoče le z nadaljnjimi raziskavami in inovacijami.
Ključne besede: trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, konoplja, konopljin beton, gradbeništvo
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

7.
Proizvodnja sintetičnega bencina iz trdnih komunalnih odpadkov : magistrsko delo
Monika Uremović, 2024, magistrsko delo

Opis: Fosilna goriva so neobnovljivi energetski viri (premog, nafta, zemeljski plin in njihovi derivati), ki so nastali iz starodavnih rastlin in živali. Ta goriva so ključna za današnjo energetsko porabo, saj zagotavljajo okoli 80 % svetovne energije. Kljub njihovemu prispevku k industrializaciji in razvoju imajo negativen vpliv na okolje in podnebje, saj sproščajo ogljik v atmosfero. Fosilna goriva so omejen vir, ki se ne more hitro obnavljati, zato postaja prehod na obnovljive vire, kot sta sončna in električna energija, vse bolj nujen. Naraščajoče svetovno prebivalstvo povzroča hitro večanje števila trdnih komunalnih odpadkov in s tem povezanih problemov ‒ onesnaževanje okolja, naraščajoči stroški in kopičenje odlagališč z odpadki. V ta namen bi v okviru krožnega gospodarstva razvili alternativne načine obdelave, s katerimi bi zmanjšali količino odpadkov in jih pretvorili v različne vrste energij. Namen magistrskega dela je izvesti različne simulacije proizvodnje sintetičnega bencina iz trdnih komunalnih odpadkov, od sortiranih, delno sortiranih do nesortiranih, s pomočjo programa Aspen Plus pri različnih pogojih obratovanja (tlak in temperatura). Najprej smo izvedli simulacije proizvodnje sintetičnega bencina pri sortiranih trdnih komunalnih odpadkih, kjer smo nadalje opazovali vpliv na proizvodnjo s spreminjanjem temperature oziroma tlaka. Nato smo izvedli še simulacijo proizvodnje sintetičnega bencina iz sortiranih trdnih komunalnih odpadkov z uporabo ogljikovega dioksida, predhodno pridobljenega iz dimnih plinov s separacijo na koloni PSA. Na koncu smo izvedli še simulacije proizvodnje sintetičnega bencina iz delno in še nesortiranih trdnih komunalnih odpadkov. Ugotovitve so pokazala, da so bili najboljši rezultati pri simulaciji proizvodnje sintetičnega bencina iz sortiranih trdnih komunalnih odpadkov z uporabo ogljikovega dioksida iz dimnih plinov, ki je bil predhodno pridobljen s separacijo na koloni PSA. Prav tako so rezultati pokazali, da se proizvodnja zmanjšuje s povečanjem temperature pri istem tlaku in obratno povečuje s povečanjem tlaka pri isti temperaturi.
Ključne besede: sintetičen bencin, sintezni plin, trdni komunalni odpadki, dimni plini, krožno gospodarstvo, simulacija, Aspen Plus
Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

8.
Grožnja deglobalizacije in nova industrijska politika
Peter Vuk, 2024, diplomsko delo

Opis: Procesi gospodarskega in političnega sodelovanja po drugi svetovni vojni so spodbujali gospodarsko rast in stabilnost z zmanjšanjem trgovinskih ovir in povečanim dostopom do tujih trgov, izboljšali življenjski standard in blaginjo prebivalstva ter ob tem omogočali bolj usklajeno (so)delovanje pri reševanju globalnih izzivov. Po svetovni finančni krizi v letu 2008 se nakazuje trend, da se procesi globalizacije upočasnjujejo oziroma se pomikajo v smeri deglobalizacije. Med velikimi svetovnimi gospodarstvi oziroma gospodarskimi bloki se pojavljajo vse večje geopolitične napetosti. Ob tem se svetovna gospodarstva soočajo tudi z izzivi, kot so upadanje deleža delovnih mest v predelovalni dejavnosti, negativni vplivi podnebnih sprememb, ekonomska neenakost in vzpon nacionalizma ter populizma. Kot enega izmed možnih odgovorov na te izzive se pogosto omenja industrijsko politiko. Številne raziskave ugotavljajo, da se instrumenti industrijske politike vse pogosteje uporabljajo in da je po pandemiji koronavirusne bolezni prišlo do pomembnega preobrata v izvajanju industrijske politike, zlasti z uvedbo ameriškega Zakona o zmanjšanju inflacije ter Zakona o čipih in znanosti. Empirične študije kažejo, da industrijske politike niso vedno učinkovite. Pri tem se kot učinkoviti zelo pogosto izkažejo ukrepi, ki so namenjeni spodbujanju aktivnosti raziskav in razvoja.
Ključne besede: mednarodno gospodarstvo, industrijska politika, globalizacija, deglobalizacija, geopolitika
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

9.
Vpliv šoka covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trg
Nuša Sluga, 2024, diplomsko delo

Opis: V začetku leta 2020 so številne države razglasile izredne razmere, 11. marca 2020 pa je Svetovna zdravstvena organizacija (ang. World Health Organisation, v nadaljevanju WHO) razglasila pandemijo zaradi koronavirusne bolezni covid-19, ki se je konec leta 2019 pojavila v Vuhanu na Kitajskem in se bliskovito razširila na vse celine. Zdravstveni sistem se je soočal z iskanjem načinov testiranja, razvojem cepiva in načinov zdravljenja bolezni, vlade pa so se soočale z iskanjem možnosti za preprečevanje širjenja bolezni in podpore zdravstvenemu sistemu ter gospodarstvu. V delu diplomskega projekta smo raziskovali vpliv pandemije covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trg ter ugotovili, da je pandemija covida-19 negativno vplivala tako na ameriško gospodarstvo kot na ameriški finančni trg. Prišlo je do obsežnih odpuščanj, zaradi ukrepov, ki so jih sprejele države. Ti ukrepi so bili začasno prenehanje delovanja podjetji, proizvodnje, storitev, ipd. To je vodilo najprej v recesijo, nato pa v najvišjo inflacijo v maju 2020 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA). Ameriško gospodarstvo je utrpelo najvišji letni upad bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju BDP) po letu 1946, indeksi negotovosti so se zvišali in povzročili zmanjšano potrošnjo prebivalstva in podjetij. Tudi finančni trg je doživel šok, saj so borzni indeksi zelo hitro in rekordno padli. Ukrepi Ameriške centralne banke so vplivali na ponovno rast borznih indeksov, vsak naslednjii val oziroma izbruh pandemije covida-19 pa je povzročil hitrejše okrevanje. V delu diplomskega projekta smo testirali dve hipotezi in sicer, da je šok covida-19 negativno vplival na ameriško gospodarstvo in da je šok covida-19 negativno vplival na ameriški finančni trg. Obe hipotezi smo potrdili, saj smo ugotovili, da je pandemija negativno vplivala na zaupanje in negotovost med proizvajalci in potrošniki, posledično so rastli indeksi negotovosti, padel je BDP kot posledica upada zasebne in državne potrošnje. Preverjali smo tudi indekse S&P 500, indeks Dow Jones (angleško Dow Jones Industrial Average, v nadaljevanju DJIA) in Nasdaq-100 ter ugotovili, da so največji upad doživeli na začetku pandemije, najverjetneje zaradi povečane skrbi za zdravje in zmanjšanje gospodarske aktivnosti ter črnogledih napovedi. Vsi nadaljnji vali pandemije so na finančne trge vplivali manj, okrevanje pa je bilo hitrejše. Oblikovalcem politike smo predlagali reformiranje na področju pravočasnega prepoznavanja, preprečevanja in odzivanja na nove izredne situacije, kar bi prispevalo k zmanjšanju negativnih vplivov na zdravstveni in gospodarski sistem.
Ključne besede: Pandemija, covid-19, finančni trgi, gospodarstvo, ameriško gospodarstvo, ameriški finančni trg, SARS-CoV-2.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (558,68 KB)

10.
Značilnosti in analiza dejavnikov neposrednih tujih investicij v izbranih azijskih državah
Jaša Roškar, 2024, magistrsko delo

Opis: Osredotočili smo se predvsem na prilive neposrednih tujih investicij v izbranih šestih azijskih državah gostiteljicah in podrobneje analizirali njihovo gibanje skozi izbrano obdobje ter njihove posledice. V magistrski nalogi smo najprej predstavili teoretična izhodišča neposrednih tujih investicij, kjer smo podrobneje razčlenili njihove vrste, dejavnike in posledice. V nadaljevanju smo predstavili tudi politični režim, gospodarski razvoj in mednarodno trgovino za vsako izbrano azijsko državo posebej, nato pa smo predvsem grafično prikazali značilnosti neposrednih tujih investicij, medsebojnih povezav preko neposrednih tujih investicij in posledice le teh za izbrane azijske države. Na koncu smo analizirali dejavnike neposrednih tujih investicij v izbranih azijskih državah s pomočjo panelnih podatkov, kjer smo uporabili metodo združene regresijske funkcije, model fiksnih učinkov in model naključnih učinkov. Na podlagi obravnavanih empiričnih študij smo izbrali pet pojasnjevalnih spremenljivk, ki naj bi močno vplivale na odvisno spremenljivko neposredne tuje investicije izbranih azijskih držav in tako med tremi izbranimi modeli primerjali rezultate, katere pojasnjevalne spremenljivke statistično značilno vplivajo na neposredne tuje investicije in katere izmed njih imajo zanemarljiv vpliv. Tako smo na koncu tudi izbrali primernejši model izmed modela fiksnih učinkov in modela naključnih učinkov s pomočjo Hausmanovega testa in ugotovili, da je na podlagi rezultata za analizo primernejši model fiksnih učinkov. Na podlagi rezultatov modela fiksnih učinkov smo nato ugotovili, da so prav vse pojasnjevalne spremenljivke, ki vplivajo na neposredne tuje investicije izbranih azijskih držav, imele statistično značilen vpliv, do razlik pa je prišlo pri testih robustnih standardnih napak, kjer so v primeru White cross-section statistično značilni vpliv imele pojasnjevalne spremenljivke samo tri od petih, v primeru White period pa sta imeli statistično značilen vpliv dve pojasnjevalni spremenljivki od petih. Samo spremenljivki izvoz in devizni tečaj sta v vseh treh primerih imeli statistično značilen vpliv na neposredne tuje investicije izbranih azijskih držav.
Ključne besede: neposredne tuje investicije, azijske države, azijsko gospodarstvo, politika, trgovina, dejavniki investicij
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici