1. Vpliv rusko-ukrajinske vojne na gospodarsko negotovost v RusijiNevena Vukojević, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu analiziram gospodarsko negotovost v Rusiji, ki je nastala zaradi zaostrovanja odnosov med Rusijo in Ukrajino leta 2014 ter še posebej med rusko invazijo na Ukrajino, ki se je začela 24. februarja 2022. Rusko-ukrajinska vojna je povzročila spremembe na gospodarskem področju. Analize kažejo, da se je gospodarska negotovost v Rusiji ter tudi v Zahodni Evropi in po celem svetu zelo povečala. Zaradi vojne in sankcij Zahoda se je bilo rusko gospodarstvo prisiljeno prestrukturirati in prilagoditi novonastalim razmeram. Ta vojna je razen v Rusiji povzročila negotovost in krizo tudi v Evropi. Evropa je bila močno navezana na ruske energetske vire, njihova dobava pa je bila zaradi sankcij prekinjena. Tradicionalni trgi so razpadli čez noč, iščejo se nova partnerstva, vojna je povzročila tudi inflacijo in druge posledice. V diplomskem delu povzemamo dogodke, ki obremenjujejo Evropo že več kot osem let. Najboljša rešitev bi bila prekinitev vojne in umik vojaških sil v vojašnice, nato pa bi bilo treba dati možnost diplomaciji. Vzpostavitev miru bi omogočila ponovno gospodarsko sodelovanje, mogoče na novih osnovah. Ključne besede: Gospodarstvo, negotovost, Rusija, Ukrajina, vojna Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 117; Prenosov: 13
Celotno besedilo (952,99 KB) |
2. Krožno gospodarstvo na primeru industrije jeklaGašper Krmelj, 2023, diplomsko delo Opis: Krožno gospodarstvo v industriji jekla temelji na ponovni uporabi, prenovi in recikliranju obstoječih materialov. Uspešno nadomesti linearni gospodarski model, ki temelji na vzemi, naredi, porabi in zavrzi. Krožno gospodarstvo zmanjšuje količino odpadkov in podaljša življenjsko dobo izdelkov.
Z analizo krožnega gospodarstva v podjetju X želimo predstaviti model krožnega gospodarstva na primeru industrije jekla, kjer je prišlo do zmanjšanja količine odpadkov zaradi ponovne predelave le-teh in posledično zmanjšanja stroškov v proizvodnji jekla. Postopki predelave in recikliranja predstavljajo strošek, ki ga povsem pokrijejo zaslužki, ki jih prinaša predelava stranskih produktov pri predelavi jekla.
Še vedno pa posamezni stranski produkti podjetju X prinašajo nove izzive, kako jih koristno porabiti – seveda s postopki nove tehnologije, za katero bo treba vložiti trud in tudi denar. Ključne besede: Odpadki, krožno gospodarstvo, industrija jekla, žlindra Objavljeno v DKUM: 08.11.2023; Ogledov: 77; Prenosov: 5
Celotno besedilo (638,78 KB) |
3. Relevantnost in učinkovitost mednarodnih gospodarskih sankcijKarolina Borovšak, 2023, diplomsko delo Opis: Gospodarske sankcije so generalno gledano ukrepi, s katerimi povzročimo ekonomsko škodo za doseganje političnih ciljev. V diplomskem delu predstavljamo različne definicije gospodarskih sankcij in paleto ciljev, ki jih želi izvajalec tovrstnih kaznovalnih ukrepov doseči. Politični odločevalci tako lahko izbirajo med različnimi ukrepi kot so trgovinske sankcije, finančne sankcije, omejitve potovanj in sankcije na trgovino z orožjem in vojaško pomočjo. Uporaba posameznih vrst kaznovalnih ukrepov se je spreminjala skozi zgodovinski razvoj, v sodobnem času pa je uporaba gospodarskih sankcij postala standardna praksa za reševanje mednarodnih konfliktov. Presojanje učinkovitosti sankcij je že v izhodišču lahko zahtevna naloga, saj se sama opredelitev njihove učinkovitosti lahko različno interpretira. Vendar lahko z empiričnimi raziskavami ugotovimo, kateri dejavniki vplivajo na večjo verjetnost izpolnjevanja zastavljenih ciljev kaznovalnih politik. Omejevalne politike, sprejete s strani Evropske unije in drugih zahodnih držav proti Rusiji, imajo nedvomno bistvene ekonomske posledice tako za rusko kot evropsko gospodarstvo. Z uvedbo gospodarskih sankcij proti Rusiji se soočamo s spremembo energetske politike evropskih držav, priča pa smo tudi geopolitičnim premikom v mednarodnem gospodarskem sistemu. Ključne besede: gospodarske sankcije, geopolitika, ekonomska politika, mednarodno gospodarstvo. Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 69; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,22 MB) |
4. Kmetijstvo z ekonomskega vidika in kmetija kot pravno-organizacijska oblikaTinkara Iza Krabonja, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo temo kmetijstva v Sloveniji, in sicer iz ekonomskega vidika, in kmetijsko gospodarstvo kot pravno-organizacijsko obliko. Problem slovenskega kmetijstva je njegova nekonkurenčnost in posledično propadanje ter zapuščanje kmetij in nezanimanje za kmetijstvo med mladimi. Prav tako pa neobravnavanje kmetijskih gospodarstev kot neke vrste podjetja. V pisnem delu smo predstavili, kaj vse je potrebno za delovanje kmetijskega gospodarstva, za knjigovodenje, razpored dela, spekter davkov, poročanje, probleme in omejitve, subvencije idr. Dobljeni rezultati pisnega dela razkrivajo, da kmetje ne poznajo lastnih cen svojih pridelkov, da sta statusa samostojnega podjetnika in kmeta dokaj podobna in tudi oba zelo omejena z vidika delovanja in možnosti investicij ter širitve poslovanja in da je neglede na izbrani način knjigovodenja, enostaven ali dvostaven, od kmetijskih gospodarstev zahtevano enako poročanje. Sklepi pisnega dela so, da je kmetije potrebno obravnavati kot podjetja, potrebno je tudi dodatno poznavanje računovodskega vidika kmetovanja, delovanja kmetijskega gospodarstva za boljše razumevanje uspešnosti poslovanja in ekonomičnosti. Ključne besede: Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost, kmetijsko gospodarstvo, knjigovodenje, lastna cena, poročanje Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 76; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,59 MB) |
5. Rekonstrukcija naprave za lebdeči sloj z namenom separacije mlevine hitrih antigenskih testov : magistrsko deloMiha Jordan, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obsega študij ter rekonstrukcijo naprave za lebdeči sloj z namenom ločevanja mlevine hitrih antigenskih testov. Z namenom karakterizacije mlevine so bile izvedene sledeče tehnike: sejalna analiza, rentgenska fluorescenčna spektrometrija, vrstična elektronska mikroskopija, energijsko disperzijska spektroskopija rentgenskih žarkov ter presevna elektronska mikroskopija. Zaključno delo zajema eksperimentalno testiranje poenostavljenega procesa separacije z zeolitnimi kroglicami in papirnatimi lističi, podkrepljeno z numeričnim modelom. Tokovne razmere obravnavanega problema so bile simulirane s pomočjo računalniške dinamike tekočin (RDT), obnašanje ter interakcije delcev pa z metodo diskretnih elementov (DEM). Ugotovljeno je bilo, da je proces ločevanja zeolitnih kroglic in papirnatih lističev učinkovit. Rezultati simulacije so pokazali ustrezno obnašanje delcev tekom procesa. Odstopanja rezultatov so razložena, predstavljene pa so tudi pomanjkljivosti ter možne izboljšave. Za opredelitev ustreznosti procesa ob uporabi dejanske mlevine hitrih antigenskih testov bi bilo potrebno nadaljnje raziskovalno delo. Ključne besede: hitri antigenski testi, nanomateriali, krožno gospodarstvo, lebdeči sloj, računalniška dinamika tekočin, metoda diskretnih elementov Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 211; Prenosov: 53
Celotno besedilo (3,56 MB) |
6. Kvantitativno spremljanje napredka h krožnemu gospodarstvu : magistrsko deloTinkara Ošlovnik, 2023, magistrsko delo Opis: V zadnjem desetletju pridobivata na pomenu krožnost in trajnost v vseh segmentih družbe. Podjetja, občine in države merijo napredek h krožnosti in trajnosti, a trenutno ne obstaja sistematičen in integriran okvir, ki bi omogočal poenoteno kvantitativno merjenje napredka na vseh nivojih.
Magistrsko delo se osredotoča na razvoj integriranega sistema za oceno krožnosti na mikro nivoju. Obravnava analizo prispevkov posameznih kazalnikov, ki jih zbira podjetje, k oceni podindeksa krožnosti posamezne kategorije, npr. vode, odpadkov, energije ipd., ter k oceni skupnega indeksa krožnosti podjetja. Prav tako razišče povezavo med razkrivanjem podatkov v trajnostnih poročilih in možnostjo za njihovo uporabo pri oceni krožnosti podjetja.
Ugotovili smo, da se na trgu pojavlja veliko orodij za oceno krožnosti, večina od njih pa ne omogoča podrobnega vpogleda v uporabljeno metodologijo. Večina tudi ne združuje kazalnikov v integrirane indekse krožnosti, ki bi dali informacijo o trendih. Z ilustracijskih primerom ocene krožnosti vode v gospodinjstvu smo ugotovili, da različni sistemi podajo različne končne rezultate ocene krožnosti, a je ob podrobnejši analizi mogoče najti korelacije med posameznimi rezultati.
Sistem, ki smo ga zasnovali, je namenjen oceni krožnosti na mikro nivoju, tj. za podjetja, in opredeljuje osnovne kategorije, ki so pomembne za krožno gospodarstvo: voda, odpadki, energija, emisije, poraba materialov. Kategorije sestavljajo kazalniki, ki izhajajo iz podatkov, ki jih zbirajo podjetja. Rezultat metode so podindeksi krožnosti posameznih kategorij ter skupni indeks krožnosti podjetja. Vsi rezultati so izraženi poenoteno z vrednostmi med 0 in 1, pri čemer 0 predstavlja linearnost, 1 pa krožnost. To omogoča večletne primerjave trendov.
Rezultati ocene krožnosti konkretnega podjetja za 6-letno obdobje nakazujejo, da vsi kazalniki nimajo enakega vpliva na indeks krožnosti. Če želi podjetje povečati indeks krožnosti, bo največji vpliv doseglo z znižanjem porabe vode, emisij CO2 in NOX ter povečanjem deleža brezogljične električne energije. Ključne besede: krožno gospodarstvo, ocena krožnosti, podjetje, kvantitativna metoda, MICRON Objavljeno v DKUM: 18.09.2023; Ogledov: 119; Prenosov: 27
Celotno besedilo (5,48 MB) |
7. Pravna ureditev varstva potrošnikov : učinkovito uveljavljanje pravic v luči ciljev krožnega gospodarstva2022 Opis: Študenti so okviru Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist (ŠIPK) 2016-2020 PUPKRO intenzivno preučevali preplet dveh ciljev, ki ju zasledujemo v EU (in s tem seveda tudi v Sloveniji): visoko raven varstva okolja in visoko raven varstva potrošnikov. Ta dva cilja sta si pogosto v nasprotju, prav ljudje v vlogi potrošnikov pa smo tisti, ki lahko s spremembo svojih navad bistveno prispevamo k hitrejšemu prehodu iz linearnega v krožno gospodarstvo. Skupaj s sodelovanjem partnerja iz negospodarstva, Zavoda PIP, in osmih študentov iz štirih fakultet Univerze v Mariboru so se v projektu in pričujoči monografiji osredotočili na pravne, vedenjske, ekonomske in strojniške dileme krožnega gospodarstva. Namen publikacije je ozaveščati širšo javnost o potrošniških pravicah znotraj procesa krožnega gospodarstva in pripraviti smernice za učinkovitejše uveljavljanje teh pravic v praksi. Cilj je poleg ozaveščanja potrošnikov o njihovih pravicah tudi njihovo opolnomočenje za zeleni prehod in s tem skrb za varstvo okolja. Ključne besede: krožno gospodarstvo, potrošnik, varstvo okolja, digitalizacija, poslovni modeli, pravno varstvo. Objavljeno v DKUM: 21.12.2022; Ogledov: 450; Prenosov: 75
Celotno besedilo (3,70 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Analiza vpliva pandemije COVID-19 na poslovanje družb v gradbeni dejavnostiMonika Merc, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu, smo na podlagi analize poslovne uspešnosti ugotavljali ali je pandemija COVID-19, ki se je zaskrbljujoče hitro razširila po vsem svetu, okužila na milijone ljudi in skoraj ustavila svetovno gospodarstvo, vplivala na poslovanje družb v gradbeni dejavnosti. V teoretičnem delu smo predstavili težave s katerimi se je soočilo svetovno in slovensko gospodarstvo v času širjenja virusa, kakšen vpliv so te težave imele na družbe v gradbeni dejavnosti, ter kako so se slovenske družbe v gradbeni dejavnosti s tem spopadale. V drugi polovici diplomskega dela smo na podlagi bilance stanja in izkaza poslovnega izida, dveh za analizo izbranih podjetij, Cestno podjetje Ptuj d.d. in Gratel d.o.o., opravili analizo poslovnega izida ter izračunali temeljne kazalnike financiranja, investiranja, vodoravnega finančnega ustroja, gospodarnosti in donosnosti za leta 2017, 2018, 2019 in 2020, pri čemer leto 2020 predstavlja leto ko je bila razglašena pandemija. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitve, da pandemija je vplivala na poslovanje slovenskih podjetij v gradbeni dejavnosti, saj je v času pandemije prihajalo do zamud in povišanja cen gradbenih materialov, pomanjkanja delovne sile, potrebna je bila dodatna organizacija dela in pojavljali so se dodatni stroški za podjetje, vse skupaj pa je vplivalo na njihov poslovni izid. Analiza je pokazala, da je pandemija vplivala na poslovno uspešnost podjetja Gratel d.o.o.. Razlogi se skrivajo v tem, da je podjetje pri svojem poslovanju skoraj popolnoma odvisno od podizvajalcev, dobave materialov, transporta in tuje delovne sile, to pa so področja kjer so se v času pandemije pojavljale težave. Velik delež njihovih poslovnih prihodkov izhaja iz zasebnih naložb, ki so v času pandemije zaradi negotovih časov upadle. Cestno podjetje Ptuj d.d. v času pandemije ni občutilo večjega vpliva na uspešnost poslovanja, saj glavnino poslovnih prihodkov podjetja sestavljajo prihodki iz javnih naročil in državnih investicij, te pa so potekale skoraj nemoteno. Ključne besede: COVID-19, pandemija, gradbena dejavnost, gospodarstvo, Slovenija Objavljeno v DKUM: 30.11.2022; Ogledov: 561; Prenosov: 130
Celotno besedilo (6,46 MB) |
9. Tehnične in okoljske zahteve za prenehanje statusa odpadka na področju gradbenih odpadkov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeJaka Banič, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnava problematika krožnega gospodarstva na področju gradbenih odpadkov. Povzete so uredbe in zakoni, ki regulirajo to področje v Republiki Sloveniji. Izpostavili smo projekte doma in po svetu, ki so se izkazali z integracijo sekundarnih surovin pri novogradnjah in rekonstrukcijah objektov. Podrobno smo preučili mednarodni projekt Cinderela, ki se je med drugim odvijal v našem okolju. Iz pridobljenega znanja smo ustvarili diagram poteka, sestavljen iz korakov, ki so potrebni, da odpadku preneha status odpadka in postane sekundarna surovina. Z njim želimo prispevati k lažjemu in preglednejšemu reševanju problematike za uporabo sekundarnih surovin. Prav tako smo uspešno potrdili naslednje postavljene hipoteze: da obstajajo odpadki s potencialom za sekundarno uporabo; da ti materiali v pravih razmerij ne poslabšajo lastnosti primarnih materialov; ter da je možna uporaba teh sekundarnih surovin pri gradnji. Ugotovili smo, da je področje uporabe sekundarnih surovin v razvojni fazi, vendar obstajajo projekti, v katerih so bile te surovine uspešno uporabljene v gradnji kot glavni ali pomožni gradniki. Prav tako smo ugotovili, da zakonodaja, ki ureja to področje, temelji na individualnem pristopu za vsak odpadek oz. sekundarno surovino. Slovenski strokovnjaki in slovenska družba so med vodilnimi na svetu na področju recikliranja in ponovne uporabe odpadkov, tako gospodinjskih kot industrijskih. Z razvojem znanosti na področju krožnega gospodarstva tako bistveno prispevamo k ohranjanju okolja in družbenih vrednot. Ključne besede: krožno gospodarstvo, gradbeni odpadki, sekundarne surovine, prenehanje statusa odpadka, algoritem za prenehanje statusa odpadka. Objavljeno v DKUM: 10.11.2022; Ogledov: 466; Prenosov: 66
Celotno besedilo (3,58 MB) |
10. Vpliv gospodarske negotovosti na ameriško gospodarstvo in turizemAndraž Konc, 2022, diplomsko delo Opis: Pandemija covida-19 in ukrepi, ki so potrebni za obvladovanje virusa SARS-CoV-2, so v zelo kratkem času prispevali k zrušitvi svetovnega gospodarstva, ki je bilo pred izbruhom virusa na zelo visoki ravni. Dolgoročnih posledic teh ukrepov ne poznamo in ne vemo, kako bo izgledalo gospodarstvo v prihodnosti. Gospodarska negotovost v ZDA je doživela rekordne vrednosti. Opisali bomo, kakšen vpliv je imela gospodarska negotovost v času pandemije covida-19 na ameriški turizem in gospodarstvo. Ugotovili smo, da ima neugoden šok gospodarske negotovosti negativen efekt na realni BDP. Stopnja brezposelnosti se je v času rekordne gospodarske negotovosti povečala s 3,5 odstotka na 14,7 odstotka, kar je najvišja stopnja v 80 letih. Če želimo, da gospodarstvo uspešno deluje, moramo spremljati gospodarsko negotovost in se primerno odzvati. Gospodarska negotovost povzroči takojšnje zmanjšanje neto izvoza turizma za približno 2 %, učinek pa je dolgotrajen. Naraščajoča gospodarska negotovost je skupaj s koronavirusom povzročila enormno zmanjšanje turističnega povpraševanja v ZDA. Turizem tudi v začetku leta 2022 ni na ravni pred pandemijo. Ključne besede: Gospodarska negotovost, turizem, gospodarstvo, ZDA, pandemija Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 383; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,92 MB) |