Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Krožno gospodarstvo v industriji jekla temelji na ponovni uporabi, prenovi in recikliranju obstoječih materialov. Uspešno nadomesti linearni gospodarski model, ki temelji na vzemi, naredi, porabi in zavrzi. Krožno gospodarstvo zmanjšuje količino odpadkov in podaljša življenjsko dobo izdelkov. Z analizo krožnega gospodarstva v podjetju X želimo predstaviti model krožnega gospodarstva na primeru industrije jekla, kjer je prišlo do zmanjšanja količine odpadkov zaradi ponovne predelave le-teh in posledično zmanjšanja stroškov v proizvodnji jekla. Postopki predelave in recikliranja predstavljajo strošek, ki ga povsem pokrijejo zaslužki, ki jih prinaša predelava stranskih produktov pri predelavi jekla. Še vedno pa posamezni stranski produkti podjetju X prinašajo nove izzive, kako jih koristno porabiti – seveda s postopki nove tehnologije, za katero bo treba vložiti trud in tudi denar.
Ključne besede: Odpadki, krožno gospodarstvo, industrija jekla, žlindra
Objavljeno v DKUM: 08.11.2023; Ogledov: 77; Prenosov: 5
Celotno besedilo (638,78 KB)

Opis: V magistrskem delu obravnavamo temo kmetijstva v Sloveniji, in sicer iz ekonomskega vidika, in kmetijsko gospodarstvo kot pravno-organizacijsko obliko. Problem slovenskega kmetijstva je njegova nekonkurenčnost in posledično propadanje ter zapuščanje kmetij in nezanimanje za kmetijstvo med mladimi. Prav tako pa neobravnavanje kmetijskih gospodarstev kot neke vrste podjetja. V pisnem delu smo predstavili, kaj vse je potrebno za delovanje kmetijskega gospodarstva, za knjigovodenje, razpored dela, spekter davkov, poročanje, probleme in omejitve, subvencije idr. Dobljeni rezultati pisnega dela razkrivajo, da kmetje ne poznajo lastnih cen svojih pridelkov, da sta statusa samostojnega podjetnika in kmeta dokaj podobna in tudi oba zelo omejena z vidika delovanja in možnosti investicij ter širitve poslovanja in da je neglede na izbrani način knjigovodenja, enostaven ali dvostaven, od kmetijskih gospodarstev zahtevano enako poročanje. Sklepi pisnega dela so, da je kmetije potrebno obravnavati kot podjetja, potrebno je tudi dodatno poznavanje računovodskega vidika kmetovanja, delovanja kmetijskega gospodarstva za boljše razumevanje uspešnosti poslovanja in ekonomičnosti.
Ključne besede: Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost, kmetijsko gospodarstvo, knjigovodenje, lastna cena, poročanje
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 76; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,59 MB)

Opis: V zadnjem desetletju pridobivata na pomenu krožnost in trajnost v vseh segmentih družbe. Podjetja, občine in države merijo napredek h krožnosti in trajnosti, a trenutno ne obstaja sistematičen in integriran okvir, ki bi omogočal poenoteno kvantitativno merjenje napredka na vseh nivojih. Magistrsko delo se osredotoča na razvoj integriranega sistema za oceno krožnosti na mikro nivoju. Obravnava analizo prispevkov posameznih kazalnikov, ki jih zbira podjetje, k oceni podindeksa krožnosti posamezne kategorije, npr. vode, odpadkov, energije ipd., ter k oceni skupnega indeksa krožnosti podjetja. Prav tako razišče povezavo med razkrivanjem podatkov v trajnostnih poročilih in možnostjo za njihovo uporabo pri oceni krožnosti podjetja. Ugotovili smo, da se na trgu pojavlja veliko orodij za oceno krožnosti, večina od njih pa ne omogoča podrobnega vpogleda v uporabljeno metodologijo. Večina tudi ne združuje kazalnikov v integrirane indekse krožnosti, ki bi dali informacijo o trendih. Z ilustracijskih primerom ocene krožnosti vode v gospodinjstvu smo ugotovili, da različni sistemi podajo različne končne rezultate ocene krožnosti, a je ob podrobnejši analizi mogoče najti korelacije med posameznimi rezultati. Sistem, ki smo ga zasnovali, je namenjen oceni krožnosti na mikro nivoju, tj. za podjetja, in opredeljuje osnovne kategorije, ki so pomembne za krožno gospodarstvo: voda, odpadki, energija, emisije, poraba materialov. Kategorije sestavljajo kazalniki, ki izhajajo iz podatkov, ki jih zbirajo podjetja. Rezultat metode so podindeksi krožnosti posameznih kategorij ter skupni indeks krožnosti podjetja. Vsi rezultati so izraženi poenoteno z vrednostmi med 0 in 1, pri čemer 0 predstavlja linearnost, 1 pa krožnost. To omogoča večletne primerjave trendov. Rezultati ocene krožnosti konkretnega podjetja za 6-letno obdobje nakazujejo, da vsi kazalniki nimajo enakega vpliva na indeks krožnosti. Če želi podjetje povečati indeks krožnosti, bo največji vpliv doseglo z znižanjem porabe vode, emisij CO2 in NOX ter povečanjem deleža brezogljične električne energije.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, ocena krožnosti, podjetje, kvantitativna metoda, MICRON
Objavljeno v DKUM: 18.09.2023; Ogledov: 119; Prenosov: 27
Celotno besedilo (5,48 MB)

Opis: V diplomskem delu, smo na podlagi analize poslovne uspešnosti ugotavljali ali je pandemija COVID-19, ki se je zaskrbljujoče hitro razširila po vsem svetu, okužila na milijone ljudi in skoraj ustavila svetovno gospodarstvo, vplivala na poslovanje družb v gradbeni dejavnosti. V teoretičnem delu smo predstavili težave s katerimi se je soočilo svetovno in slovensko gospodarstvo v času širjenja virusa, kakšen vpliv so te težave imele na družbe v gradbeni dejavnosti, ter kako so se slovenske družbe v gradbeni dejavnosti s tem spopadale. V drugi polovici diplomskega dela smo na podlagi bilance stanja in izkaza poslovnega izida, dveh za analizo izbranih podjetij, Cestno podjetje Ptuj d.d. in Gratel d.o.o., opravili analizo poslovnega izida ter izračunali temeljne kazalnike financiranja, investiranja, vodoravnega finančnega ustroja, gospodarnosti in donosnosti za leta 2017, 2018, 2019 in 2020, pri čemer leto 2020 predstavlja leto ko je bila razglašena pandemija. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitve, da pandemija je vplivala na poslovanje slovenskih podjetij v gradbeni dejavnosti, saj je v času pandemije prihajalo do zamud in povišanja cen gradbenih materialov, pomanjkanja delovne sile, potrebna je bila dodatna organizacija dela in pojavljali so se dodatni stroški za podjetje, vse skupaj pa je vplivalo na njihov poslovni izid. Analiza je pokazala, da je pandemija vplivala na poslovno uspešnost podjetja Gratel d.o.o.. Razlogi se skrivajo v tem, da je podjetje pri svojem poslovanju skoraj popolnoma odvisno od podizvajalcev, dobave materialov, transporta in tuje delovne sile, to pa so področja kjer so se v času pandemije pojavljale težave. Velik delež njihovih poslovnih prihodkov izhaja iz zasebnih naložb, ki so v času pandemije zaradi negotovih časov upadle. Cestno podjetje Ptuj d.d. v času pandemije ni občutilo večjega vpliva na uspešnost poslovanja, saj glavnino poslovnih prihodkov podjetja sestavljajo prihodki iz javnih naročil in državnih investicij, te pa so potekale skoraj nemoteno.
Ključne besede: COVID-19, pandemija, gradbena dejavnost, gospodarstvo, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 30.11.2022; Ogledov: 561; Prenosov: 130
Celotno besedilo (6,46 MB)

Opis: Pandemija covida-19 in ukrepi, ki so potrebni za obvladovanje virusa SARS-CoV-2, so v zelo kratkem času prispevali k zrušitvi svetovnega gospodarstva, ki je bilo pred izbruhom virusa na zelo visoki ravni. Dolgoročnih posledic teh ukrepov ne poznamo in ne vemo, kako bo izgledalo gospodarstvo v prihodnosti. Gospodarska negotovost v ZDA je doživela rekordne vrednosti. Opisali bomo, kakšen vpliv je imela gospodarska negotovost v času pandemije covida-19 na ameriški turizem in gospodarstvo. Ugotovili smo, da ima neugoden šok gospodarske negotovosti negativen efekt na realni BDP. Stopnja brezposelnosti se je v času rekordne gospodarske negotovosti povečala s 3,5 odstotka na 14,7 odstotka, kar je najvišja stopnja v 80 letih. Če želimo, da gospodarstvo uspešno deluje, moramo spremljati gospodarsko negotovost in se primerno odzvati. Gospodarska negotovost povzroči takojšnje zmanjšanje neto izvoza turizma za približno 2 %, učinek pa je dolgotrajen. Naraščajoča gospodarska negotovost je skupaj s koronavirusom povzročila enormno zmanjšanje turističnega povpraševanja v ZDA. Turizem tudi v začetku leta 2022 ni na ravni pred pandemijo.
Ključne besede: Gospodarska negotovost, turizem, gospodarstvo, ZDA, pandemija
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 383; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,92 MB)