| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 340
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Prilagajanje poslovanja podjetja v dobi covid-19
Emina Ramčilović, 2022, magistrsko delo

Opis: Pandemija bolezni covid-19 je povzročila drastične spremembe, prizadela mnoga podjetja ter jih prisilila v prilagajanje poslovanja z namenom ohranjana konkurenčnosti in povečevanja obsega poslovanja. Mnogi zaposleni so se znašli v izjemno stresnih situacijah zaradi socialne, zdravstvene in poklicne negotovosti. Namen naloge je pripraviti relevanten pregled sekundarnih virov literature o izbrani tematiki. V nadaljevanju smo s pomočjo lastne raziskave iskali odgovore na osem raziskovalnih vprašanj, ki so se navezovala na prilagoditve poslovanja, izzive pri izvozu in uvozu blaga, iskanju novih prodajnih poti, prilagajanju dela zaposlenih in sprejemanju teh prilagoditev zaposlenih ter morebitne prilagoditve v prihodnosti. Kvalitativno raziskavo smo izvedli s pomočjo vnaprej pripravljenih intervjujev v podjetju Geaprodukt, d.o.o., ki je specializirano podjetje za trženje sadja in zelenjave. Ugotovili smo, da se je podjetje dobro, pravočasno in uspešno prilagodilo na izzive, ki jih je prinesla bolezen covid-19. V podjetju so se osredotočili na razvoj novih produktov, s katerimi lahko ustvarjajo večji obseg poslovanja, vpeljali so nove oblike dela, kot so delo od doma, delo na daljavo, ki pa se zaradi njihove narave dela ni izkazalo kot najbolj primerna oblika dela, zato se ga v prihodnosti prostovoljno ne bodo posluževali. V nadaljevanju svetujemo in menimo, da imajo pravočasne prilagoditve podjetij izjemen pomen za poslovanje, saj tako lahko ohranjajo konkurenčnost na trgu, povečujejo obseg poslovanja in iščejo nove tržne priložnosti.
Ključne besede: prilagajanje poslovanja, epidemija, covid-19, delo od doma, gospodarstvo med epidemijo
Objavljeno v DKUM: 15.03.2022; Ogledov: 206; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (779,21 KB)

2.
Vpliv covida-19 na svetovno turistično gospodarstvo
Arlinda Mavraj, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu se osredotočimo na vpliv Covida–19 na svetovno turistično gospodarstvo, predstavljamo trenutno stanje in vpliv sprejetih ukrepov za zajezitev pandemije na območju Slovenije, Velike Britanije in Kanade. V prvem delu diplomskega projekta predstavimo krize prejšnjih let, ki so svetovnemu gospodarstvu povzročile veliko škodo. Na podlagi primerov prejšnjih kriz ugotovimo, da lahko okrevanje gopodarstva po svetovni krizi traja dolga leta. Analiziramo tudi izbrane primere svetovne pandemije prejšnih let in predstavimo statistične podatke, ki so te krize povzročile večini držav po svetu. Na kratko predstavimo, kakšen vpliv ima finančna kriza za podjetja v turizmu in tudi, katere so priložnosti, ki jih lahko podjetja izkoristijo za svoj razvoj v takšnih časih, čeprav gre za težke finančne razmere v državi. V nadaljevanju diplomske naloge predstavimo Covid-19, razširitev bolezni in splošen vpliv razglašene pandemije na prebivalstvo. Na kratko predstavimo sprejete ukrepe za zajezitev bolezni v Sloveniji in po svetu. V tem delu opišemo vpliv pandemije na turizem in ekonomijo izbranih držav. Najprej proučimo vpliv Covida–19 na javni potniški promet, letalski promet in vpliv na gostinski ter hotelski sektor. V nadaljevanju predstavimo sprejete ukrepe za zajezitev pandemije v Sloveniji, Veliki Britaniji in Kanadi ter ugotovimo vpliv teh ukrepov na turizem in gospodarstvo teh držav. Preučimo tudi davčni vidik sprejetih ukrepov. V diplomskem projektu predstavljamo pomoč držav v času pandemije za preživetje in razvoj podjetji.
Ključne besede: Turizem, covid–19, gospodarstvo, pandemija.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 466; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (755,50 KB)

3.
Dinamično podjetništvo in pomen hitro rastočih podjetij za gospodarstvo
Anđela Teslić, 2021, diplomsko delo

Opis: Podjetništvo je dinamičen proces povečevanja bogastva. Zato pravimo, da je podjetništvo družbena funkcija ustvarjanja novih vrednot s kreativnim kombiniranjem poslovnih virov. Podjetništvo se kaže kot pripravljenost prevzeti pobudo, aktivirati socialno-ekonomski mehanizem in zavestno tvegati pri pretvorbi idej v nove poslovne podvige. Pomeni opažanje poslovnih priložnosti in vlaganje v nov poslovni podvig, ki bi prispeval ne le podjetniku, temveč tudi gospodarstvu države, v kateri deluje (Avlijaš & Avlijaš, 2018). Podjetništvo je samo po sebi pomembno ne le za podjetnike same in industrijo, v kateri delujejo, temveč tudi za gospodarstvo države, v kateri delujejo. Z naraščajočim pomenom podjetništva smo prišli do izjemnega pomena tipa podjetništva, ki mu rečemo dinamično podjetništvo. V teoretičnem delu smo razložili pomen dinamičnega podjetništva in dinamičnega podjetnika. Dinamično podjetništvo je termin, ki se nanaša na hitro rastoča podjetja in je v zadnjem obdobju dodatno vplivalo na rast in razvoj gospodarstva. Prav zato je treba biti pozoren na dinamično podjetništvo, hitro rastoča podjetja in njihov pomen za gospodarstvo. Pojasnili smo opredelitev hitro rastočih podjetij in vpliv na njihovo ustvarjanje in preživetje, pa tudi ključne kazalnike, ki kažejo, da je podjetje postajalo hitro rastoče. V empiričnem delu smo analizirali razpoložljive podatke iz AJPES-a v različnih korakih, s katerimi smo lahko prikazali vpliv in pomen dinamičnega podjetništva za gospodarstvo. Osredotočili smo se na primerjavo ključnih kazalnikov skozi določena obdobja.  
Ključne besede: dinamično podjetništvo, rast podjetij, gospodarstvo, hitro rastoča podjetja
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 173; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1009,92 KB)

4.
Vzroki pregrevanja gospodarstev in protiukrepi ekonomske politike
Luka Bele Pavić, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo vzroke za nastale finančne krize skozi zgodovino, povezanost gospodarskih in finančnih ciklov, kako jih definiramo, ter grafično prikažemo. Zadnja finančna kriza, katera se je začela s padcem investicijske banke Lehman Brothers 2007, je razkrila številne pomanjkljivosti v regulaciji tako investicijskih kot poslovnih bank. S tem namenom se je na evropski ravni vzpostavila nova oblika nadzora, to je makrobonitetni nadzor. V našem delu opišemo orodja makrobonitetne politike in njihovo delovanje za posamezne dejavnike bančnega sistema. Preverimo povezanost med makrobonitetno politiko ter monetarno, kako se dopolnjujeta in izključujeta. Pri postavljanju novih nadzornih orodij bodisi raznih blažilnikov ali omejitev, je izrednega pomena poznavanje tako poslovnih, kot tudi finančnih ciklov, katerih gibanje nam pove kakšne bodo razmere v prihodnje, zato jih podrobneje definiramo. Preučimo katere protiukrepe je sprejela Banka Slovenije, ter ali so pričakovanja glede učinkov bila uresničena. Za to uporabimo razne prej določene kazalnike.
Ključne besede: Finančni cikel, makrobonitetna politika, pregrevanje, gospodarstvo, centralna banka.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 128; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (731,63 KB)

5.
Mursko-Soboška občina kot gonilna sila razvoja v pomurski regiji
Mitja Ferencek, 2021, magistrsko delo

Opis: V teh časih so pomembna čvrsta regionalna gospodarstva, saj so taka bolj odporna na razne šoke in krize, ki so jim izpostavljena. Čvrsta regionalna gospodarstva so ključen dejavnik razvitosti regije, življenjskega standarda in blagostanja ljudi v neki regiji. Tema magistrskega dela je razvoj regionalnega gospodarstva in vpliv osrednje občine pri tem. Strateški regionalni razvoj bomo obravnavali na primeru Mestne občine Murska Sobota in pomurske regije. Mestna občina ima osrednjo vlogo v svoji regiji, zato lahko pomembno vpliva na regionalni razvoj celotne regije. Največja moč ji daje odgovornost, da sooblikuje razvoj Pomurja. Gospodarsko stanje v pomurskem regionalnem gospodarstvu se izboljšuje. Prikazali bomo, kako se pomurska regija sooča z regionalnim razvojem in vlogo Mestne občine Murska Sobota pri tem. Proučili bomo, kako poteka gospodarski razvoj na območju Mestne občine Murska Sobota in kako se razvija celotno pomursko gospodarstvo. Osredotočili se bomo na strategijo razvoja regije in regionalnega gospodarstva v prihodnje ter opredelili, katere so razvojno-gospodarske priložnosti za Pomurje.
Ključne besede: regionalno gospodarstvo, regionalni razvoj, regionalni razvojni program, regionalizacija, Murska Sobota, pomurska regija
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 163; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

6.
Analiza prehoda v krožno gospodarstvo: primer mestne občine ljubljana
Bogdana Gorza, 2021, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih je človeštvo s svojim nespametnim ravnanjem močno ogrozilo okolje. Posledice egocentričnega odnosa do okolja se že kažejo v naravnih nesrečah (poplave, požari, suša, pomanjkanje pitne vode, svetovna lakota itn.). Gradbene odpadke uvršamo med t. i. težke kovine in nikakor ne bi smeli dopustiti, da končajo v okolju. V Sloveniji imamo kljub višji okoljski ozaveščenosti po vsej državi še vedno razpršena divja odlagališča. Odpadki, ne glede na vrsto in količino, ki pristanejo v okolju, povzročajo obremenitve okoljskega sistema. Posebej velike obremenitve za okolje povzročajo azbestni odpadki, kajti vsebujejo strupene kancerogene snovi in so zelo nevarni za okolje, človeka in živali. Pri prenovi bivše tovarne Rog nastanejo enormne količine gradbenega odpada. Evropska unija čedalje bolj spodbuja trajnostno gradbeništvo, torej predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov v lahke frakcije in varno odstranitev gradbenih odpadkov. Pri prenovi bivše tovarne Rog bodo upoštevani vsi okoljski ukrepi in tudi smernice krožnega gospodarstva. Azbestni odpadki se morajo skupaj z ostalimi nevarnimi gradbenimi odpadki varno odstraniti in odpeljati v najbližji regijski center, nenevarne odpadke pa je treba ločiti od nevarnih. Pri gradnji Centra Rog bodo uporabljeni prijazni gradbeni materiali, center pa bo energetsko varčen in okolju prijazen. Na podlagi treh opravljenih intervjujev smo izvedeli, da imajo na Mestni občini Ljubljana zelo dobro zastavljeno strategijo na področju krožnega gospodarstva, ravnanja z gradbenimi odpadki in tudi z ostalimi vrstami odpadkov. V opravljenih intervjujih smo izvedeli, da bo projekt »Center Rog« veljal za okolju prijazen projekt.
Ključne besede: gradbeni odpadki, azbest, krožno gospodarstvo, Center Rog, Mestna občina Ljubljana.
Objavljeno v DKUM: 18.08.2021; Ogledov: 494; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

7.
Analiza spodbujevalcev eko inovacij z vidika krožnega gospodarstva
Boris Stojić, 2021, magistrsko delo

Opis: Svet se vsakodnevno spoprijema z resnimi okoljskimi težavami, kot so spremembe podnebja, izčrpavanje naravnih virov, onesnaževanje zraka in izginjanje biotske raznovrstnosti. Potrebno se je zavedati, da imajo lahko vsi ti problemi katastrofalne posledice za življenje na Zemlji, zato je potrebno razviti izvirne rešitve in okolju bolj prijazne tehnologije. Za dosego tega cilja pomembno vlogo lahko igrata krožno gospodarstvo in razvoj eko-inovacij. Poleg pozitivnega vpliva na okolje predstavljajo krožno gospodarstvo in eko-inovacije še mnogo drugih pozitivnih vplivov, kot so izboljšanje ugleda podjetja, povečanje konkurenčne prednosti, vstop podjetja na nove trge, večja dobičkonosnost, itd. Z anketnim vprašalnikom v raziskovalnem delu tudi preverjamo, kateri so glavni spodbujevalci za eko-inovacije, gonila za krožno gospodarstvo, s katerimi izzivi in ovirami se slovenska podjetja največkrat srečujejo pri razvoju eko-inovacij in krožnega gospodarstva. Zanima nas tudi nivo učinkovitosti in uspešnosti v slovenskih podjetjih za določene kazalnike v zadnjih treh letih. Izvedena je tudi primerjava rezultatov z nekaterimi preteklimi raziskavi s podobnega področja.
Ključne besede: eko-inovacije, krožno gospodarstvo, ovire, vplivi na okolje
Objavljeno v DKUM: 10.08.2021; Ogledov: 269; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

8.
Posodabljanje input-output tabel - primer tabel za Slovenijo
Monika Škvorc, 2021, magistrsko delo

Opis: Input-output tabele so tabele, ki opisujejo opazovano gospodarstvo. Ker je originalen postopek nastajanja drag in dolgotrajen, se kot alternativen način pridobivanja novih tabel pojavljajo posodabljanja že obstoječih tabel nekega preteklega leta. V literaturi obstaja veliko metod posodabljanja input-output tabel. V magistrskem delu navedemo obstoječe metode in izpostavimo v praksi najbolj uporabljeno RAS metodo ter njene različice. V sklopu magistrskega dela izdelamo programsko kodo izbrane RAS metode posodabljanja input-output tabel v Mathlabu in jo izvedemo na treh različnih vhodnih podatkih za Slovenijo. Izbrana metoda rešitve omejitvenega matričnega problema je iterativen postopek, ki izmenično posodablja stolpce in vrstice, dokler ne zadostujejo podanim robnim omejitvam. Rezultati potrdijo hipotezo, da se z zniževanjem ustavitvenega pogoja poveča število potrebnih iteracij za konvergiranje. Hkrati domnevamo, da večji del ocen vrednosti naredi napako manjšo od 65 %.
Ključne besede: Input-output tabele, RAS metoda, omejitveni matrični problem, slovensko gospodarstvo.
Objavljeno v DKUM: 23.07.2021; Ogledov: 318; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (879,85 KB)

9.
Ravnanje s plastičnimi odpadki v sistemu krožnega gospodarstva : magistrsko delo
Emina Barlović, 2021, magistrsko delo

Opis: Po svetu in v Evropi se povečuje proizvodnja plastike, posledica česar je povečevanje nastajanja plastičnih odpadkov. Plastični odpadki najpogosteje končajo na odlagališčih ali odvrženi v okolje, kar škodljivo vpliva tako na ljudi kot okolje. Da bi se odpadki v krožnem gospodarstvu izkoristili v kar največji meri, si prizadevajo za njihovo ponovno uporabo in recikliranje. Recikliranje je v veliki meri odvisno od sestave plastičnih odpadkov in ima pogosto določene pomanjkljivosti, zato je trenutno najboljša rešitev ena od oblik energetske predelave. V tem delu so predstavljene prednosti in slabosti predelave plastičnih odpadkov ter možne rešitve, primerjan je sedanji način predelave plastičnih odpadkov v Republiki Hrvaški in Republiki Sloveniji in izbran tehnološki predlog za predelavo plastičnih odpadkov.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, plastični odpadki, recikliranje, energetska predelava
Objavljeno v DKUM: 31.05.2021; Ogledov: 350; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

10.
Velika Britanija in Koroška, 1918–1920
Janez Osojnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo.
Ključne besede: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 328; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (769,73 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici