| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza kazenskih sankcij za izbrana gospodarska kazniva dejanja v sloveniji in treh tujih državah
Aljoša Rehar, 2023, magistrsko delo

Opis: Škodljivim ravnanjem je izpostavljena vsaka organizacijska struktura, prav tako pa gospodarski kriminal vpliva tudi na druge vidike družbe. Korupcija, goljufije, pranje denarja in financiranje terorizma so le nekatere izmed širokega spektra dejanj, ki jih uvrščamo med gospodarska kazniva dejanja. Čeprav tako javni kot zasebni sektor veliko vlagata v boj proti grožnjam gospodarskega kriminala, je spopadanje s to vrsto kriminalne dejavnosti še naprej ogromen izziv za celoten družbeni sistem kamor sodijo tako vlada, kot tudi organi pregona, regulatorji, podjetja, finančne institucije in drugi. Z magistrskim delom smo želeli pridobiti uvid in primerjati gospodarska kazniva dejanja domačega prostora z urejenostjo le-teh v Nemčiji in prav tako v državah z drugačnim pravnim sistemom, in sicer v Združenih državah Amerike in Novi Zelandiji. Osredotočili smo se predvsem na kazenske sankcije izbranih gospodarskih kaznivih dejanj, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali so le-te v našem kazenskem pravu primerno postavljene in ali se razlikujejo v primerjavi z ostalimi preučevanimi državami. V uvodnem delu magistrskega dela smo na kratko opredelili temeljne pojme, vezane na predmet preučevanja, ter na splošno opredelili kazenske sankcije za kazniva dejanja. V naslednjem poglavju smo pregledali pravno ureditev gospodarskih kaznivih dejanj v vseh preučevanih državah, ki smo jih v nadaljevanju tudi inkriminirali ter navedli predpisane kazenske sankcije iz zakonikov posameznih držav. Kasneje smo navedli tudi nekaj podatkov o tem, kakšno (premoženjsko) škodo naredijo storilci z gospodarskimi kaznivimi dejanji v Sloveniji in ostalih državah, ter podali primere preteklih raziskovanj avtorjev glede sankcioniranja gospodarskih kaznivih dejanj. Vse skupaj smo v naslednjem poglavju med seboj tudi primerjali. Ugotovili smo, da se v državah s kontinentalnim pravnim redom, torej v Sloveniji in Nemčiji, gospodarski delikti sankcionirajo precej podobno, a različno, kot se ti sankcionirajo v sistemih z anglosaškim pravnim redom, torej v našem primeru v Združenih državah Amerike in na Novi Zelandiji. Največjo razliko smo opazili pri kazenskih sankcijah v Združenih državah Amerike, kjer imajo kazniva dejanja, predpisana precej višji maksimum zaporne kazni kot ostale države, pri nekaterih kaznivih dejanjih celo do 20 oz. 25 let, prav tako pa se pri večini gospodarskih kaznivih dejanj v Združenih državah Amerike predpisuje tudi denarna kazen. V zaključku magistrskega dela smo potrdili oziroma ovrgli hipoteze in kasneje podali nekaj naših opažanj in predlogov, s katerimi bi lahko izboljšali kazensko zakonodajo s področja gospodarske kriminalitete na slovenskem ozemlju.
Ključne besede: gospodarsko kaznivo dejanje, kazenske sankcije, gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta, kazenski zakonik.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 629; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
Zaznavanje gospodarsko-kriminalnih dejanj po pričetku stečajnega postopka
Suzana Bela, 2020, magistrsko delo

Opis: Stečajno pravo naj bi upnikom zagotovilo možnost, da se jim iz razpoložljivega dolžnikovega premoženja poplača terjatve do dolžnika. Če dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo vseh upnikov, se ravna po t. i. načelu »par condicio creditorum«, ki temelji na sorazmernem in hkratnem poplačilu vseh upnikov. Dejavnikov, ki bi lahko vplivali na povzročitev kaznivih dejanj, je več. V podjetjih so prisotni veliki pritiski glede povečevanja dobička, hkrati pa gospodarski kriminal povzroča veliko škodo podjetju tako v denarni vrednosti kot tudi zunanji podobi podjetja. Ameriška zakonodaja v primerjavi s slovensko zagotavlja strateški mehanizem, s katerim lahko podjetja v stečajnem postopku izvajajo strateške spremembe, zaradi katerih podjetje po končanem stečajnem postopku lahko še naprej posluje, in sicer učinkoviteje in bolj gospodarno. Za odkrivanje gospodarsko-kriminalnih dejanj več kot polovica obravnavanih podjetij v raziskavi uporablja obdelavo podatkov naravnega jezika in umetno inteligenco (tehnologija zbiranja podatkov in informacij v spletnih oblakih). Pojav kriminalitete v družbi povzroča škodo, povečuje stroške na račun oškodovanih in je povezana z občutkom varnosti državljanov. Podjetja potrebujejo strogo nadzorno okolje, redne analitične teste podatkov in sistem za stalno odkrivanje morebitnih kriminalnih dejanj. Stečajni upravitelji zaznavajo predvsem naslednje pojavne oblike: sum na uničenje ali ponareditev poslovne dokumentacije, sum na kaznivo dejanje razpolaganja s sredstvi podjetja v osebne namene, poslovne goljufije, oškodovanja upnikov, protipravno uporabo blagovne znamke in oškodovanje temeljnih pravic delavcev. Stečajni upravitelji se srečujejo s številnimi težavami. V večini primerov sumov na kazniva dejanja ni dovolj podatkov ali denarnih sredstev, da bi jih bilo mogoče raziskati do faze, da bi bila podana kazenska ovadba. Upravitelji poudarjajo, da odkrivanje takšnih dejanj za njih pomeni dodatno obveznost, prav tako pri tem ni pozitivnega učinka za stečajno maso. Stečajni upravitelji navajajo, da obstaja težava v dokazovanju gospodarsko-kriminalnih dejanj zaradi pomanjkljivih ali celo uničenih arhivov stečajnih dolžnikov. Stečajnim upraviteljem niso poznani nobeni posebni postopki, orodja ali navodila, kako ravnati ob sumu na gospodarsko kaznivo dejanje, a vendarle vedo, kako ukrepati. Ob zaznavi ali odkritju suma se poda prijava oziroma ovadba na sum kaznivega dejanja, a kadar do primopredaje dokumentacije ne pride, se poda zgolj predlog za uvedbo postopka o prekršku na Ministrstvo za pravosodje. Večina stečajnih upraviteljev na strani države občuti interes po pregonu gospodarsko-kaznivih dejanj. Stečajni upravitelji na splošno menijo, da imajo dovolj kompetenc za potencialno zaznavanje oziroma odkritje gospodarsko-kriminalnih dejanj, nekateri so mnenja, da jim na tem področju manjkajo ustrezna poglobljena znanja in prakse, zato bi bilo koristno, da bi se na temo obravnavane tematike izvajala dodatna strokovna izobraževanja, vendar na dovolj visoki ravni. Nekateri prav tako menijo, da imajo premajhna pooblastila, saj bi jim bil v veliko pomoč dostop do vseh tistih baz podatkov in evidenc, kot so dostopne na primer FURS-u. Upravitelji poudarjajo, da je na tem področju premalo obsodb. Dobrodošla bi bila ustrezna reformacija organov pregona v smislu omogočanja sprememb. Stečajni upravitelji so mnenja, da je prostor za spremembe, vendar stečajni upravitelji vseeno nasploh menijo, da je učinkovitost pregona gospodarske kriminalitete pri nas primerljiva z drugimi državami EU in da je pregon dovolj učinkovit. Potrebno je imeti v mislih imeti tudi ustavne pravice in svoboščine tistih, ki v predkazenskih in kazenskih postopkih nastopajo kot osumljenci.
Ključne besede: stečajno pravo, stečajni postopek, gospodarski kriminal, gospodarsko-kriminalna dejanja, stečajni upravitelji, sum na kaznivo dejanje.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2021; Ogledov: 1046; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

3.
Poslovna goljufija (228. člen KZ-1) – analiza kaznivega dejanja
Luka Tomazin, 2016, magistrsko delo

Opis: V središče magistrskega dela je postavljena poslovna goljufija, ki predstavlja v slovenski sodni praksi najpogosteje obravnavano gospodarsko kaznivo dejanje in tako zaseda enega izmed osrednjih mest med kaznivimi dejanji zoper gospodarstvo. Čeprav bi bilo utemeljeno pričakovati, da je kaznivo dejanje razdelano do te mere, da ni več odprtih teoretičnih oziroma praktičnih vprašanj, pa velja ravno nasprotno, inkriminacija se kaže kot precej sporna. V kritično presojo je podana sledeča hipoteza: pri poslovni goljufiji gre za odvečno kaznivo dejanje, saj ni videti zadržkov za subsumpcijo goljufivih ravnanj poslovnega področja pod zakonske znake »klasične« goljufije, za nameček pa zaradi svoje ponesrečenosti povzroča nemalo težav tako v teoriji kot tudi v praksi. Začenši z genezo poslovne goljufije, ki ji sledi oris značilnosti gospodarskega kaznivega dejanja, se preide do osrednjega dela, ki ga predstavlja sistematična analiza kaznivega dejanja. Slednja se začne s predstavitvijo praktične problematike (zlo)rabe poslovne goljufije, ki ji sledi obravnava objekta kazenskopravnega varstva in prikaz možnih storilcev. Jedro analize pa – skladno z dogmatiko splošnega pojma kaznivega dejanja – predstavljajo ravnanje, ki izpolnjuje zakonske znake, protipravnost in krivda. Obravnava ravnanja, ki izpolnjuje zakonske znake, zajema preslepitev ter posledično premoženjsko škodo oziroma korist. Obravnava protipravnosti se dotakne zgolj dotičnega pojma. Obravnava krivde pa zajema naklep ter razmejitev naklepa in malomarnosti. Tekom analize se – iz razloga podane hipoteze – poslovno goljufijo ves čas primerja s slovensko in nemško »klasično« goljufijo. Ureditve naše in nemške »klasične« goljufije je domala identična, pri tem pa nemška kazenskopravna dogmatika ni zaznala potrebe po specialnem kaznivem dejanju poslovne goljufije. Izhajajoč iz tega predstavljajo dognanja nemškega kazenskopravne prostora, na katerega je slovenski tradicionalno močno naslonjen, veliko oporo zagovarjani odvečnosti poslovne goljufije.
Ključne besede: goljufija, poslovna goljufija, »klasična« goljufija, preslepitev, zmota, premoženjska škoda, premoženjska korist, gospodarsko kaznivo dejanje, kaznivo dejanje zoper gospodarstvo
Objavljeno v DKUM: 08.03.2017; Ogledov: 5950; Prenosov: 680
.pdf Celotno besedilo (932,96 KB)

4.
PROBLEMATIKA DOKAZOVANJA GOSPODARSKIH KAZNIVIH DEJANJ
Antonio Novak, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko dokazovanja gospodarskih kaznivih dejanj, ki spadajo v pojem gospodarske kriminalitete. V uvodnem delu so tako predstavljene nekatere kriminološke teorije, ki se nanašajo nanjo in razmerje med gospodarsko kriminaliteto in kriminologijo ter kazenskim pravom. Nato je obravnavan sam pojem gospodarskega kaznivega dejanja v kontekstu splošnih elementov kaznivih dejanj. Poseben poudarek je namenjen elementom objektivnega pogoja kaznivosti, materialne protipravnosti in krivde, saj imajo slednji svoje specifike na področju gospodarskih kaznivih dejanj, kar pomembno vpliva tudi na njihovo dokazovanje. Dokazni postopek je po svoji logični zgradbi zahtevno procesnopravno opravilo, ki združuje uporabo dejanskih ugotovitev iz zunanjega materialnega sveta ter uporabo procesnih pravil in materialnega (kazenskega) prava na slednje. Pri tem se v okviru gospodarskih kaznivih dejanj pojavljajo določene posebnosti v odnosu do dokazovanja njihovih temeljnih elementov in zakonskih znakov posameznih kaznivih dejanj. Še posebej je v tem kontekstu aktualno pravilo proste podjetniške presoje in uporaba nekaterih ugotovitev civilnega prava, ki lahko kot tihe blanketne norme služijo predvsem v utemeljitev naklepa storilcev gospodarskih kaznivih dejanj, kar je pogosto izjemno težek element z vidika dokazovanja. Navedeno je v nadaljevanju diplomskega dela aplicirano in analizirano preko izbranih kaznivih dejanj, še posebej upoštevaje sodno prakso kot pogosto temeljnega in resničnega odraza ter analize uporabe zakonskih pravil v praksi.
Ključne besede: gospodarsko kaznivo dejanje, formalno dokazovanje, povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem, poslovna goljufija, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pravilo proste podjetniške presoje, naklep, indici, posredno dokazovanje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 1967; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (525,83 KB)

5.
RAZMEJEVANJE MED GOSPODARSKIMI PREKRŠKI IN GOSPODARSKIMI KAZNIVIMI DEJANJI
Mojca Kert, 2010, diplomsko delo

Opis: Kazniva dejanja in prekrški so vrsta kaznivih ravnanj, h katerim nekateri teoretiki štejejo tudi disciplinske prestopke. Razmejujejo se predvsem glede na to, kako škodljivo oziroma nevarno je neko ravnanje za določeno dobrino in glede na stopnjo protipravnosti. Temu primerno bi zakonodajalec moral ustrezno določiti neko ravnanje kot kaznivo dejanje ali pa kot prekršek. Kazniva dejanja v splošnem kot v posebnem delu ureja Kazenski zakonik (KZ-1). Splošne določbe prekrškov ureja Zakon o prekrških (ZP-1), posebne določbe pa so razpršene po posameznih področnih zakonih. Ravno obratno pa je pri postopku, ki je za prekrške urejen v ZP-1, kazenski postopek pa je urejen v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP). Gospodarsko kazensko pravo je poseben del kazenskega prava, ki varuje predvsem dobrine iz sfere gospodarstva. V širšem smislu gospodarsko kazensko pravo zajema tudi gospodarske prekrške. Pravila glede gospodarskih kaznivih dejanj in gospodarskih prekrškov ne obstajajo posebej, ampak zanje veljajo splošne določbe za kazniva dejanja in prekrške. Pravne osebe odgovarjajo na podlagi 26. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) za vsa kazniva dejanja zoper gospodarstvo, oziroma tista, ki so kot taka določena v 24. členu KZ-1. Odgovarjajo pa tudi za druga, v tem členu določena dejanja, ki pa so navadno storjena v imenu, za račun ali v korist pravne osebe (torej pri opravljanju gospodarske dejavnosti). Odgovornost pravnih oseb za prekrške ima temelj v 13. in 14. členu ZP-1, smiselno pa se zanje uporabljajo določbe ZOPOKD. Sankcije zanje so določene za vsak prekršek posebej v isti določbi, kjer je določen prekršek. Konkretna gospodarska kazniva dejanja so urejena v KZ-1 na enem mestu (v 24. poglavju), medtem ko so gospodarski prekrški razpršeni po posameznih zakonih s področja gospodarstva.
Ključne besede: gospodarsko kazensko pravo, gospodarsko kaznivo dejanje, gospodarski prekršek, vrednostni papirji, notranja informacija, preslepitev kupcev, poslovna skrivnost, davčna zatajitev.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2010; Ogledov: 4117; Prenosov: 520
.pdf Celotno besedilo (706,92 KB)

6.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ, IZREČENIH PRAVNI OSEBI
Špela Lah, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava povezavo med gospodarskim kazenskim pravom in pravom izvrševanja kazenskih sankcij na splošno, predvsem pa na ravni pravnih virov (Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Kazenski zakonik, Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja itd.), torej zakonodaje, saj gre za dve področji, ki sta med seboj ločeni in hkrati tudi zelo povezani. Predstavlja osnovne pojme, kot so: pravna oseba, odgovornost pravne osebe za kazniva dejanja, kazenska sankcija itd., orisuje pa tudi sistem izvrševanja kazenskih sankcij za pravne osebe, pri nas. Namen diplomskega dela je preučiti, kako sodišče postopa pri izrekanju kazenskih sankcij pravni osebi. Preko diplomskega dela želimo tudi ugotoviti, ali je v Sloveniji izvrševanje kazenskih sankcij, izrečenih pravnim osebam, dosledno izpeljano, kako se to odraža v praksi, ali je zakonodaja primerna in ali zadosti našim pričakovanjem. Izvrševanje kazenskih sankcij je pomembno predvsem zaradi preprečevanja nedovoljenih dejanj, ki imajo za posledico takšno ali drugačno obliko kršitve zakona. Pomeni konkretno uresničitev abstraktno predpisane sankcije, ki jo sodišče izreče pravni osebi, kakor je določena v zakonu, kar posledično pomeni neposredno realizacijo nje same. Je v pristojnosti izvršilne veje oblasti, da pa se kazenska sankcija, izrečena pravni osebi, sploh lahko izvrši, mora najprej biti predpisana. Diplomsko delo se osredotoča na sistem izvrševanja kazenskih sankcij za pravne osebe pri nas. Predstavi izvrševanje po posameznih kazenskih sankcijah v skladu s predpisano zakonodajo in opiše problematiko, ki se pri tem pojavlja.
Ključne besede: izvrševanje, kazenska sankcija, kaznivo dejanje, odgovornost, pravna oseba, gospodarsko kazensko pravo, kazensko pravo, zakonodaja.
Objavljeno v DKUM: 16.03.2010; Ogledov: 3045; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (691,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici