1. Primerjalna analiza kazenskih sankcij za izbrana gospodarska kazniva dejanja v sloveniji in treh tujih državahAljoša Rehar, 2023, magistrsko delo Opis: Škodljivim ravnanjem je izpostavljena vsaka organizacijska struktura, prav tako pa gospodarski kriminal vpliva tudi na druge vidike družbe. Korupcija, goljufije, pranje denarja in financiranje terorizma so le nekatere izmed širokega spektra dejanj, ki jih uvrščamo med gospodarska kazniva dejanja. Čeprav tako javni kot zasebni sektor veliko vlagata v boj proti grožnjam gospodarskega kriminala, je spopadanje s to vrsto kriminalne dejavnosti še naprej ogromen izziv za celoten družbeni sistem kamor sodijo tako vlada, kot tudi organi pregona, regulatorji, podjetja, finančne institucije in drugi.
Z magistrskim delom smo želeli pridobiti uvid in primerjati gospodarska kazniva dejanja domačega prostora z urejenostjo le-teh v Nemčiji in prav tako v državah z drugačnim pravnim sistemom, in sicer v Združenih državah Amerike in Novi Zelandiji. Osredotočili smo se predvsem na kazenske sankcije izbranih gospodarskih kaznivih dejanj, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali so le-te v našem kazenskem pravu primerno postavljene in ali se razlikujejo v primerjavi z ostalimi preučevanimi državami.
V uvodnem delu magistrskega dela smo na kratko opredelili temeljne pojme, vezane na predmet preučevanja, ter na splošno opredelili kazenske sankcije za kazniva dejanja. V naslednjem poglavju smo pregledali pravno ureditev gospodarskih kaznivih dejanj v vseh preučevanih državah, ki smo jih v nadaljevanju tudi inkriminirali ter navedli predpisane kazenske sankcije iz zakonikov posameznih držav. Kasneje smo navedli tudi nekaj podatkov o tem, kakšno (premoženjsko) škodo naredijo storilci z gospodarskimi kaznivimi dejanji v Sloveniji in ostalih državah, ter podali primere preteklih raziskovanj avtorjev glede sankcioniranja gospodarskih kaznivih dejanj. Vse skupaj smo v naslednjem poglavju med seboj tudi primerjali. Ugotovili smo, da se v državah s kontinentalnim pravnim redom, torej v Sloveniji in Nemčiji, gospodarski delikti sankcionirajo precej podobno, a različno, kot se ti sankcionirajo v sistemih z anglosaškim pravnim redom, torej v našem primeru v Združenih državah Amerike in na Novi Zelandiji. Največjo razliko smo opazili pri kazenskih sankcijah v Združenih državah Amerike, kjer imajo kazniva dejanja, predpisana precej višji maksimum zaporne kazni kot ostale države, pri nekaterih kaznivih dejanjih celo do 20 oz. 25 let, prav tako pa se pri večini gospodarskih kaznivih dejanj v Združenih državah Amerike predpisuje tudi denarna kazen. V zaključku magistrskega dela smo potrdili oziroma ovrgli hipoteze in kasneje podali nekaj naših opažanj in predlogov, s katerimi bi lahko izboljšali kazensko zakonodajo s področja gospodarske kriminalitete na slovenskem ozemlju. Ključne besede: gospodarsko kaznivo dejanje, kazenske sankcije, gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta, kazenski zakonik. Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 629; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,22 MB) |
2. KAZNIVO DEJANJE ZLORABE POLOŽAJA ALI ZAUPANJA PRI GOSPODARSKI DEJAVNOSTI (240. ČLEN KZ-1)Klaudija Jelenko, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je v celoti osredotočeno na kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), ki je v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije uvrščeno med kazniva dejanja zoper gospodarstvo. Kot čisto gospodarsko kaznivo dejanje ščiti na eni strani gospodarstvo in premoženje gospodarske družbe, hkrati pa inkriminira dejanja storilca, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, zlorabi dano zaupanje. Pred osamosvojitvijo Republike Slovenije smo kaznivo dejanje poznali v nekoliko drugačni obliki. Uvrščeno je bilo med kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, kar pomeni, da je bilo lahko storjeno le s strani uradnih (kasneje pa tudi odgovornih) oseb. Po trenutni ureditvi je to kaznivo dejanje prav tako delictum proprium, vendar pa storilci niso uradne osebe, temveč osebe, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti storijo katerega izmed možnih izvršitvenih načinov (zlorabijo položaj, dano zaupanje, prekoračijo pravice ali opustijo dolžnosti, ki jih imajo na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla). V teoriji se obravnavano kaznivo dejanje velikokrat omenja kot »menedžerski delikt,« saj njegovi storilci običajno izhajajo iz vrst direktorjev, poslovodij, članov uprave,.. gospodarskih družb.
Podobno ureditev je sprejel tudi zakonodajalec Republike Hrvaške z novim kazenskim zakonikom, ki je začel veljati 2013 in kateri je (podobno kot slovenski) kaznivo dejanje zlorabe zaupanja povzel po nemškem kaznivem dejanju »Untreue.« Bistvena razlika med obema ureditvama je v tem, da pri storilcu kaznivega dejanja po hrvaškem KZ zadostuje, da je podan eventualni naklep (enako kot po nemškem Untreue), pri nas pa eventualni naklep ne zadošča. Za obsodilno sodbo je potrebno dokazati, da je storilec ravnal z direktnim naklepom. Druga pomembna razlika je v tretjem členu 240. člena KZ-1, ki inkriminira tudi namen pridobitve nepremoženjske koristi in ga nov hrvaški KZ ne pozna.
Največje težave sodišču v praski povzročajo primeri, ko so storilci kot nosilci določenih pooblastil hkrati tudi družbeniki gospodarske družbe, katere obstoj je zaradi kaznivega dejanja ogrožen. Ker so gospodarske družbe samostojne nosilke pravic in obveznosti in imajo kot pravne osebe svoje premoženje ločeno od premoženja družbenikov, se z njenim premoženjem ne sme razpolagati kot z lastnim. Družbeniki niso lastniki družb, temveč so le imetniki njenih deležev (delnic ali poslovnih deležev). Vendar pa sodna praksa pri takšnih nedovoljenih razpolaganjih dopušča izjeme. Protipravnost je namreč izključena, če je storilec za storitev tega kaznivega dejanja imel jasno in vnaprej dano soglasje vseh preostalih družbenikov. Prav tako se kot storilec tega kaznivega dejanja po stališču slovenske (ne pa tudi hrvaške) sodne prakse ne bo mogel obravnavati družbenik enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo. Takšno stališče je podprto z (ne preveč prepričljivim) argumentom, da bi v tem primeru bila oškodovanec in storilec kaznivega dejanja po 240. členu ena in ista oseba, kar pa pojmovno ni mogoče. Ključne besede: Gospodarska kriminaliteta, gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kazniva dejanja, zloraba položaja ali zaupanja, gospodarska dejavnost, delictum proprium, namerni delikt, Untreue, izneverjenje, gospodarska družba, protipravnost razpolaganja družbenika, teorija soglasja Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 6353; Prenosov: 1177
Celotno besedilo (1,15 MB) |
3. VLOGA NOTRANJE REVIZIJE PRI ODKRIVANJU GOSPODARSKEGA KRIMINALABarbara Hren, 2014, diplomsko delo Opis: Finančna recesija je povzročila številne posledice, od upada proizvodnje, propada številnih bank in podjetij do velikega povečevanja brezposelnosti, hitrega padca vrednosti nepremičnin in vse slabšega finančnega položaja posameznikov. Prav zaradi tega ne preseneča dejstvo, da se posamezniki zatekajo k nezakonitim dejanjem.
V diplomskem seminarju govorimo o gospodarskem kriminalu oziroma o vse večji in vse bolj pomembni vlogi notranje revizije pri preprečevanju prevar. Ko govorimo o korporacijskem kriminalu, ima v podjetjih glavno vlogo predvsem poslovodstvo, po vzoru katerih notranji revizorji s pomočjo notranjih kontrol preizkušajo obstoj, zadostnost in učinkovitost le teh, saj so prav kakovostne notranje kontrole pomemben preprečevalni element prevar. Notranji revizor mora razpolagati z dovolj znanja, ki mu omogoča ocenitev tveganja prevare v organizaciji, pozoren mora biti na indice, ki bi lahko nakazovale na prevaro, pri vsem tem pa mora ohraniti neodvisnost in strokovnost. Ključne besede: korporacijski kriminal, gospodarsko kazensko pravo, prevare, notranja revizija, notranje kontrole Objavljeno v DKUM: 05.12.2014; Ogledov: 1593; Prenosov: 211
Celotno besedilo (403,05 KB) |
4. Gospodarsko kazensko pravo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeJordan Krapež, 2014, diplomsko delo Opis: Gospodarski kriminal kot dejavnost je skoraj nemogoče opisati z enotno definicijo. Razloge za to je iskati v dinamičnosti dejavnosti in različnih pogledih posameznih ved (pravo, sociologija, kriminologija) ter tudi osebnih pogledih posameznikov na to dejavnost. Na artikulacijo definicije vplivata tudi obdobje, v katerem se gospodarski kriminal pojavlja in razvija, ter gospodarski sistem. Od ostalih oblik kriminala se loči glede na pristop, metode in postopke preiskovanja in način izvajanja, ki je značilen za to vrsto kriminala. Izvaja se lahko individualno ali pa organizirano, vedno z istim namenom – protipravno pridobiti osebno premoženjsko korist (bogatiti se). Iz navedenega lahko sklepamo, da izvirajo vzroki gospodarskega kriminala v večini primerov iz statusa posameznika in njegovih potreb (osebni razlogi) pri danih priložnostih (kriminogenih dispozicijah).
Če je gospodarski kriminal vezan na osebe, je korporacijski kriminal vezan na gospodarske organizacije – korporacije -, kar pomeni, da so nezakonita ravnanja v prvi fazi izvršena v korist gospodarske organizacije in ne v korist posamezne osebe ali skupine oseb, kar je tudi ena od značilnosti te oblike kriminala. Torej je organizacija center dogajanja. Kriminalno dejanje je najprej storjeno v korist organizacije, šele nato v korist posameznih oseb ali skupine oseb.
Presoja, ali določeno ravnanje sodi v sklop gospodarskega kaznivega dejanja (gospodarski, korporacijski kriminal), je na plečih organov pregona. Prav zato morajo imeti vnaprej izdelan niz pravnih pravil, ki določajo gospodarska in korporacijska kazniva dejanja, sankcije za ta dejanja ter pogoje, pod katerimi so za ta kazniva dejanja odgovorne fizične in pravne osebe. Niz pravnih pravil imenujemo gospodarsko kazensko pravo, ki se glede na zaznane probleme in pomanjkljivosti vsebinsko spreminja. Zadnje spremembe so bile izvršene z novelo B Kazenskega zakonika 1 (Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, 2011), v nadaljevanju KZ–1B. Glede na zastavljene predpostavke in njihove analize lahko sklepamo, da se s sprejetim KZ–1B odpravlja problem implicitne opredelitve oškodovanja javnih financ in dokazovanja odgovornosti za to kaznivo dejanje in razširja obseg kaznivih dejanj pri bistveno nespremenjenih sankcijah. Ključne besede: kazensko pravo, gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 06.05.2014; Ogledov: 2513; Prenosov: 352
Celotno besedilo (252,26 KB) |
5. RAZMEJEVANJE MED GOSPODARSKIMI PREKRŠKI IN GOSPODARSKIMI KAZNIVIMI DEJANJIMojca Kert, 2010, diplomsko delo Opis: Kazniva dejanja in prekrški so vrsta kaznivih ravnanj, h katerim nekateri teoretiki štejejo tudi disciplinske prestopke. Razmejujejo se predvsem glede na to, kako škodljivo oziroma nevarno je neko ravnanje za določeno dobrino in glede na stopnjo protipravnosti. Temu primerno bi zakonodajalec moral ustrezno določiti neko ravnanje kot kaznivo dejanje ali pa kot prekršek. Kazniva dejanja v splošnem kot v posebnem delu ureja Kazenski zakonik (KZ-1). Splošne določbe prekrškov ureja Zakon o prekrških (ZP-1), posebne določbe pa so razpršene po posameznih področnih zakonih. Ravno obratno pa je pri postopku, ki je za prekrške urejen v ZP-1, kazenski postopek pa je urejen v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP).
Gospodarsko kazensko pravo je poseben del kazenskega prava, ki varuje predvsem dobrine iz sfere gospodarstva. V širšem smislu gospodarsko kazensko pravo zajema tudi gospodarske prekrške. Pravila glede gospodarskih kaznivih dejanj in gospodarskih prekrškov ne obstajajo posebej, ampak zanje veljajo splošne določbe za kazniva dejanja in prekrške.
Pravne osebe odgovarjajo na podlagi 26. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) za vsa kazniva dejanja zoper gospodarstvo, oziroma tista, ki so kot taka določena v 24. členu KZ-1. Odgovarjajo pa tudi za druga, v tem členu določena dejanja, ki pa so navadno storjena v imenu, za račun ali v korist pravne osebe (torej pri opravljanju gospodarske dejavnosti). Odgovornost pravnih oseb za prekrške ima temelj v 13. in 14. členu ZP-1, smiselno pa se zanje uporabljajo določbe ZOPOKD. Sankcije zanje so določene za vsak prekršek posebej v isti določbi, kjer je določen prekršek.
Konkretna gospodarska kazniva dejanja so urejena v KZ-1 na enem mestu (v 24. poglavju), medtem ko so gospodarski prekrški razpršeni po posameznih zakonih s področja gospodarstva. Ključne besede: gospodarsko kazensko pravo, gospodarsko kaznivo dejanje, gospodarski prekršek, vrednostni papirji, notranja informacija, preslepitev kupcev, poslovna skrivnost, davčna zatajitev. Objavljeno v DKUM: 14.04.2010; Ogledov: 4117; Prenosov: 520
Celotno besedilo (706,92 KB) |
6. IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ, IZREČENIH PRAVNI OSEBIŠpela Lah, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava povezavo med gospodarskim kazenskim pravom in pravom izvrševanja kazenskih sankcij na splošno, predvsem pa na ravni pravnih virov (Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Kazenski zakonik, Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja itd.), torej zakonodaje, saj gre za dve področji, ki sta med seboj ločeni in hkrati tudi zelo povezani. Predstavlja osnovne pojme, kot so: pravna oseba, odgovornost pravne osebe za kazniva dejanja, kazenska sankcija itd., orisuje pa tudi sistem izvrševanja kazenskih sankcij za pravne osebe, pri nas.
Namen diplomskega dela je preučiti, kako sodišče postopa pri izrekanju kazenskih sankcij pravni osebi. Preko diplomskega dela želimo tudi ugotoviti, ali je v Sloveniji izvrševanje kazenskih sankcij, izrečenih pravnim osebam, dosledno izpeljano, kako se to odraža v praksi, ali je zakonodaja primerna in ali zadosti našim pričakovanjem.
Izvrševanje kazenskih sankcij je pomembno predvsem zaradi preprečevanja nedovoljenih dejanj, ki imajo za posledico takšno ali drugačno obliko kršitve zakona. Pomeni konkretno uresničitev abstraktno predpisane sankcije, ki jo sodišče izreče pravni osebi, kakor je določena v zakonu, kar posledično pomeni neposredno realizacijo nje same. Je v pristojnosti izvršilne veje oblasti, da pa se kazenska sankcija, izrečena pravni osebi, sploh lahko izvrši, mora najprej biti predpisana.
Diplomsko delo se osredotoča na sistem izvrševanja kazenskih sankcij za pravne osebe pri nas. Predstavi izvrševanje po posameznih kazenskih sankcijah v skladu s predpisano zakonodajo in opiše problematiko, ki se pri tem pojavlja. Ključne besede: izvrševanje, kazenska sankcija, kaznivo dejanje, odgovornost, pravna oseba, gospodarsko kazensko pravo, kazensko pravo, zakonodaja. Objavljeno v DKUM: 16.03.2010; Ogledov: 3045; Prenosov: 212
Celotno besedilo (691,71 KB) |