SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
USPEŠNOST MEDIACIJE V GOSPODARSKIH SPORIH V REPUBLIKI SLOVENIJI
Nataša Čadej, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem se osredotočila na reševanje gospodarskih sporov s pomočjo mediacije. Mediacija pomeni, po mirni poti s pomočjo nevtralne tretje osebe – mediatorja, doseči sporazum, ki je sprejemljiv za obe stranki v postopku. V zadnjem desetletju, se tovrstno reševanje sporov v Sloveniji vedno bolj uporablja v različnih sporih: gospodarskih, družinskih, delovnih ipd. Spori med gospodarskimi subjekti so pogosti, do njih pa prihaja iz različnih razlogov, kot je na primer nespoštovanje pogodbenih obveznosti ipd. Gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008, je stanje v Sloveniji še poslabšala. Pred sodiščem se je znašlo vedno več gospodarskih zadev, ki jih je bilo treba nekako rešiti. Strankam se je kot eno izmed možnosti rešitve spora ponudila mediacija, ki se je v Sloveniji začela uvajati najprej na Okrožnem sodišču v Ljubljani, leta 2001. Pri reševanju gospodarskih sporov je zelo pomembna pravočasna odločitev o rešitvi spora, saj si večina gospodarskih subjektov želi, da se sodelovanje s partnerji nadaljuje ter se ponovno vzpostavi zaupanje v poslovanju. Diplomsko nalogo sem zasnovala v treh delih. V prvem delu sem opredelila mediacijo na splošno, torej njeno definicijo skozi oči različnih avtorjev, opredelila sem temeljna načela, ki so pomembna v postopku mediacije ter opredelila postopek in faze reševanja mediacije na sodišču. Drugi del je najobsežnejši in se nanaša na mediacijo v gospodarstvu. Gospodarski spori, ki se rešujejo z mediacijo so: spori med gospodarskimi družbami, zadrugami, državo in lokalno samoupravo. Posebno poglavje sem namenila predpisom in zakonom, ki urejajo gospodarsko mediacijo. Mediacijo v Sloveniji ureja Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah. V zadnjem delu sem se posvetila dejanskemu stanju gospodarske mediacije v Sloveniji, natančneje na Okrožnem sodišču v Ljubljani in Mariboru. Obe sodišči sta pristojni za alternativno reševanje sporov in sicer prvo je začelo reševati to vrstne zadeve leta 2001, drugo pa leta 2006. Statistični podatki kažejo, da se mediacija v slovenskem gospodarstvu premalo uporablja. Eden izmed razlogov je zagotovo nepoznavanje mediacijskega postopka.
Ključne besede: mediacija, gospodarska mediacija, mediator, gospodarski spor
Objavljeno: 28.11.2014; Ogledov: 867; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (417,40 KB)

2.
SODNO IN ALTERNATIVNO REŠEVANJE GOSPODARSKEGA SPORA
Tjaša Fašnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bom predstavila sodno in alternativno reševanje gospodarskih sporov. Kljub temu, da se zanimanje za alternativne načine reševanja sporov sicer povečuje, pa je njihova uspešnost še vedno premajhna. Posledica tega pa je še vedno prevelika obremenjenost sodišč. Ljudje namreč še vedno veliko bolj zaupajo sodni poti. Razlog za slednje je mogoče iskati tudi v tem, da so ljudje premalo ozaveščeni o prednostih alternativnih načinov reševanja. Potrebnega bo še precej truda, da bo pripravljenost za mirno reševanje spora postala pravna vrednota. Spori sami po sebi namreč niso nekaj negativnega, vendar je potrebno znanje in veščine, s katerimi jih je mogoče obvladovati in reševati na, kar se le da, konstruktiven način. Še posebej je konstruktivno reševanje sporov pomembno v primeru gospodarskih sporov. Pri slednjih namreč gre za poslovno razmerje trajnejše narave. Ker vsak gospodarski subjekt na konkurenčnem trgu bije bitko z ostalimi konkurenti in je del uspeha tudi hitrost in reagiranje ob pravem trenutku je hitrost reševanja sporov bistvenega pomena, prav to pa je bistvena prednost alternativnega reševanja sporov. V diplomski nalogi bom predstavila najpogostejše oblike reševanja sporov in pri tem prikazala prednosti in slabosti posameznega. V končnem delu diplomske naloge pa bom posamezne načine reševanja sporov prikazala iz stroškovnega vidika, čeprav že na tem mestu opozarjam, da je lahko posamezen način reševanja sporov, kljub temu, da je dražji v konkretnem primeru primernejši in ugodnejši, zaradi drugih prednosti, ki lahko v konkretnem sporu odigrajo bistveno vlogo.
Ključne besede: gospodarski spor, sodno reševanje, alternativne metode reševanja, stroškovni vidik.
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 230; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (978,53 KB)

3.
Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih
Iris Zgaga, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se podrobneje seznanila ter raziskala razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. V prvem delu diplomskega dela sem se osredotočila na redni pravdni postopek, kjer sem opredelila zgolj splošne značilnosti. Pravdni postopek je sestavljen iz vrste procesnih dejanj procesnih subjektov, ki imajo za končni cilj odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka ter kasnejšo izdajo sodne odločbe. V naslednjem poglavju so prikazane značilnosti postopka v gospodarskih sporih, kot so splošna pravila in načela posebnih postopkov pravdnega postopka, kamor sodi tudi postopek v gospodarskih sporih. Kasneje je obravnavan pojem gospodarskega spora, ki ga opredeljujejo subjektivna in objektivna merila oziroma kombinacija enih ali drugih. Delo vsebuje tudi pojem gospodarskih sporov majhne vrednosti, kjer predmet tožbenega zahtevka ne presega 4000 EUR. Težišče diplomskega dela je v razmejitvi med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. Razmejitev je posledica funkcionalne delitve dela znotraj sodišč in je nadvse pomembna, saj lahko napačno vodenje postopka povzroči nedovoljeno pravdno sredstvo, ki ga stranka v postopku ne more uveljavljati. Napačna uporaba pravil postopka sicer ni usodna, temveč pomeni zgolj relativno kršitev določb pravdnega postopka. Postopek v gospodarskih sporih se od rednega pravdnega postopka razlikuje v pristojnosti in sestavi sodišča. V postopku v gospodarskih sporih odloča sodnik posameznik na okrožnem sodišču. Razmejitev se prav tako kaže pri glavni obravnavi ter pripravi nanjo, v poravnavi, objektivni kumulaciji, sankcijah izostanka iz narokov, izrednih pravnih sredstvih in v pogostejšem alternativnem reševanju sporov v gospodarskih sporih. Vzporedno sem poudarila pomembne podobnosti oziroma razlike v ureditvi gospodarskih sporov Nemčije in Hrvaške.
Ključne besede: pravdni postopek, civilna zadeva, gospodarski spor, razmejitev, gospodarski spor majhne vrednosti, gospodarski posli in gospodarske pogodbe, pristojnost in sestava sodišča, glavna obravnava, poskus poravnave, procesni roki, izredna pravna sredstva, revizija, objektivna kumulacija, alternativno reševanje sporov
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 729; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (927,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici