| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ČEZMEJNO SODELOVANJE V PROSTORU MED MARIBOROM IN GRADCEM
Lenka Rojs, 2009, diplomsko delo

Opis: V današnjem času, kjer sta najpomembnejša procesa v gospodarskem prostoru globalizacija in integracija, obmejna območja predstavljajo pomemben faktor, kajti njihove izkušnje čezmejnega sodelovanja prispevajo h krepitvi medsebojnega zaupanja, ki je v sodobni ekonomski teoriji nujno potrebno za uspešno ekonomsko aktivnost. Obmejna območja v procesu evropske integracije igrajo že tradicionalno vplivno vlogo, saj se morajo tukaj integracijski procesi odvijati najbolj intenzivno. Raziskovalno območje diplomskega dela obsega štiri NUTS 3 regije v prostoru Maribor – Gradec, ki predstavljajo del slovensko-avstrijskega obmejnega območja. Na slovenski strani je to območje statistične regije Podravje (tudi regija SI012 po Nuts klasifikaciji), ki se je v zadnjih dveh desetletjih srečevala s strukturnimi problemi v gospodarstvu in še danes dosega le 74 % BDP po PKM povprečja EU-27 in visoko stopnjo brezposelnosti. Na avstrijski strani pa raziskovalno območje zajema regije Gradec (AT221), Vzhodna Štajerska (AT224) ter Zahodna in južna Štajerska (AT225), ki se zaradi svojega hitrega razvoja, potencialov, visokotehnološke usmerjenosti ter seveda tudi zaradi neposredne bližine in delne skupne zgodovine ponujajo kot najprimernejši tuji partner za sodelovanje s Podravjem. Na čezmejne tokove med državama oz. regijami so vplivale številne družbeno gospodarske spremembe. Obravnavano območje se je do razpada Avstro-Ogrske razvijalo kot enoten prostor v okviru zgodovinske Kneževine Štajerske, in nato ločeno v okviru dveh povsem različnih politično-gospodarskih sistemov, kapitalističnega na avstrijskem Štajerskem in socialističnega v Podravju. Čeprav je Slovenija že prej sodelovala s partnerji iz Zahodne in Srednje Evrope, je po osamosvojitvi in z izgubo jugoslovanskega trga to sodelovanje še okrepila. Tako dobro sodelovanje z Avstrijo še danes potrjujejo pomembni gospodarski kazalci, kot npr. da je Avstrija največji tuji investitor v Sloveniji in četrta največja izvoznica za Slovenijo. Pomemben prelom čezmejnega sodelovanja predstavljata pridružitev Slovenije Evropski uniji leta 2004 in vstop v schengensko območje konec leta 2007, saj mu s prostim pretokom blaga, storitev, kapitala in ljudi, dodata še večji zagon. Kljub integraciji med evropskimi regijami ostajajo ekonomske in socialne razlike. V Evropski uniji ukrepe za zmanjšanje teh regionalnih razlik izvaja kohezijska politika, ki deluje po sistemu finančne solidarnosti preko različnih finančnih instrumentov. Te pomoči je Slovenija deležna že od leta 1993, najprej v okviru predpristopne pomoči programa Phare, po letu 2004 pa iz evropskih pobud Skupnosti Interreg. Problem predstavlja le usklajevanje čezmejnih projektov sodelovanja z Avstrijo na regionalni ravni, ki pri nas še ni institucionalizirana, zato se določene oblike sodelovanja zaenkrat izvajajo preko različnih organizacij (razvojnih agencij, svetovalnic, gospodarskih zbornic, izobraževalnih ustanov, tehnoloških parkov …), katerih vloga je opisana v sedmem poglavju. Možnosti za intenziviranje sodelovanja so še velike, predvsem na gospodarskem področju. V večji meri bo potrebno izkoristiti prednostno lego ob panevropskih prometnih koridorjih V in X ter gospodarstvo graditi na prenosu znanja in tehnologij, kot narekuje Lizbonska strategija. Zadnje poglavje predstavlja študijo primera dveh dinamičnih con gospodarjenja – Cargo Center Graz (logistični center) in Poslovno-proizvodna cona Tezno, ki sami uspešno poslujeta, vendar druga na drugo gledata kot na konkurenco in ne kot na partnerja, s katerim bi z intenzivnejšim čezmejnim sodelovanjem pripomogla k posledično hitrejšemu regionalnemu razvoju.
Ključne besede: čezmejno sodelovanje, gospodarski kazalci, socialno-gospodarsko povezovanje, obmejna območja, regionalni razvoj, prometno-logistična središča
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 1824; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (7,36 MB)

3.
VPLIV ŠIRITVE EVROPSKE UNIJE NA RAZVOJ CESTNEGA TOVORNEGA PROMETA V SLOVENIJI
Kristina Jazbinšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Promet je dejavnost, katere poglavitna znacilnost je mobilnost. Ta se nanaša na pretok ljudi, blaga in informacij. Z razvojem gospodarstva se potreba po prometu veca, saj ta vpliva na proizvodnjo dobrin in storitev ter zvišuje dodano vrednost gospodarskim dejavnostim. Eden od ucinkov prometa je prekomejna širitev gospodarskih tokov, saj povezuje proizvajalce in porabnike. To je razvidno tudi na primeru Slovenije po 1. 5. 2004, ko je postala polnopravna clanica Evropske unije. S tem je vstopila na skupen evropski gospodarski trg ter se vkljucila v proces evropske integracije, ki je zahtevala prilagoditev tudi na podrocju prometa. Ukinitev carinskih uvozno-izvoznih in mejnih formalnosti je povzrocila lažji in hitrejši pretok blaga znotraj Unije ter vplivala na prometne tokove, saj se je obremenjenost cestnega omrežja predvsem zaradi tranzitnega prometa v zadnjih letih mocno povecala. Spremembe obcuti tudi Luka Koper kot vstopna tocka za tovor, namenjen v nekatere države srednje in vzhodne Evrope. Povecanje kolicine luškega pretovora se odraža tudi v cestnem tovornem prometu, saj ugodna strateška lega ob stiku V. in X. panevropskega koridorja omogoca enostaven dostop do vecjih srednjeevropskih središc. Promet in mobilnost vplivata na stopnjo produkcije, zaposlenosti in prihodka državnega gospodarstva, saj vplivata na vsak sektor in na višino BDP.
Ključne besede: cestni tovorni promet, obremenitev prometnic, tranzit, Luka Koper, gospodarski razvoj
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 1849; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (9,82 MB)

4.
EKOLOŠKA UČINKOVITOST IN KONKURENČNOST PODJETJA V TRŽNEM GOSPODARSTVU
Goran Vukelja, 2009, diplomsko delo

Opis: Z razvojem industrije je človeštvo pridobilo marsikatero dobrino, ki nam je omogočila višjo raven kvalitete življenja. Pozabili pa smo, da bomo plačali preveliko ceno za naše brezskrbno potrošniško življenje. S pomočjo ekološke učinkovitosti si želimo ohraniti standard življenja oziroma ga izboljšati, hkrati pa poskušamo ohraniti naravno ravnovesje. Pomembno je, da se vsak posameznik začne zavedati kako z svojimi dejanji vpliva na družbeno in naravno okolje. Ekološka učinkovitost nam omogoča, da se približamo trajnostnemu sonaravnemu razvoju, kot edino možno rešitev za gospodarske subjekte in naravno okolje v prihodnosti. V kolikor bomo še naprej zanemarjali naš življenjski prostor, se nam utegne pripetiti, da bomo naš planet ogrozili do točke, od katere bodo vsi naši napori za izboljšanje zaman.
Ključne besede: Ekološka učinkovitost, EMAS, ISO, Gospodarski sistem z linearnim tokom, Gospodarski sistem z krožnim tokom, LCA, LCC, CBA, Trajnostni sonaravni razvoj, BAT, IPPC, Eko-stroški, BREF dokumenti
Objavljeno: 15.10.2009; Ogledov: 1980; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
6.
PRESTRUKTURIRANJE INDUSTRIJSKIH DEJAVNOSTI V SLOVENSKI BISTRICI
Milanka Dobnikar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Prestrukturiranje industrijskih dejavnosti v občini Slovenska Bistrica so analizirane gospodarske spremembe občine po letu 1991. Delo obravnava razvoj bistriškega gospodarstva, prestrukturiranje industrijskih dejavnosti in vplive prestrukturiranja na demografsko podobo občine. Prav tako je namen naloge predstaviti proces tranzicije Slovenije, strukturne spremembe nastale po osamosvojitvi in preskok v gospodarskem napredku po vključitvi v skupni evropski prostor. Prehod v tržno gospodarstvo je razkril strukturna neskladja gospodarstva, ki se je moralo spopasti z novimi pogoji tržnega poslovanja. Ta proces Slovenske Bistrice ni povsem obšel, a gospodarstvo občine vseskozi temelji na kovinsko predelovalni industriji, ki so jo podjetja uspela prilagajati zahtevnim razmeram na trgu. S prestrukturiranjem dejavnosti Slovenska Bistrica stopa v postindustrijsko obdobje. Povečuje se pomen storitev, a je mesto z okolico še vedno izrazito usmerjeno v industrijo, natančneje v predelavo kovinskih izdelkov. V Slovenski Bistrici, kljub splošnemu zatonu industrije, število delovnih mest v sekundarnem sektorju narašča. Vendar gre tukaj za spremenjeno obliko industrije, bolj fleksibilno in tehnološko intenzivnejšo, z velikimi vlaganji v raziskave in razvoj. Storitveni sektor se uveljavlja predvsem v številu poslovnih subjektov. Prevladujejo manjša zasebna podjetja, ki razvijajo nove dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Nove gospodarske razmere vplivajo na mobilnost prebivalstva, kar vpliva na povečanje števila dnevnih migrantov. Spremembe ekonomskih aktivnosti se v prostoru odražajo v spremenjeni prostorski in funkcijski zgradbi mesta. Za obrobje mesta je značilen trend gradnje nakupovalnih središč ter izgradnje industrijskih objektov v dobro opremljeni industrijsko obrtni coni.
Ključne besede: Slovenska Bistrica, prestrukturiranje, deindustrializacija, Alureg, predelovalne dejavnosti, industrija, gospodarski razvoj.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1536; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)

7.
PROCES DEPOPULACIJE V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA
Anja Črešnar, 2010, diplomsko delo

Opis: Intenziven gospodarski razvoj v 2. polovici 19. stoletja je vplival na razvoj industrijskih središč, ki so z zagotavljanjem delovnih mest postala jedra izrazitega priseljevanja in koncentracije prebivalstva. Poselitveni vzorec se je postopoma izoblikoval v populacijska, tj. območja zgoščanja prebivalstva in depopulacijska območja, od koder se je prebivalstvo konstantno odseljevalo. Ta so bila predvsem agrarna in periferna območja, ki so zaradi oddaljenosti od razvojnih središč pričela stagnirati. Kmetijska dejavnost je v agrarnih predelih izgubljala pomen, zmanjševanje vitalne in aktivne delovne sile pa je povzročilo povišanje deleža starega prebivalstva, kar je ekonomske razmere še dodatno poslabšalo. Negativni demografski trendi so prisotni tudi v občini Slovenska Bistrica. Reliefna raznolikost je vplivala na gostoto poselitve znotraj občine, v zadnjih desetletjih pa so prisotni izraziti trendi priseljevanja prebivalcev v neposredno okolico zaposlitvenih in oskrbovalnih središč. Predvsem iz hribovitega dela občine, ki obsega jugozahodni del Pohorja, prebivalci zadnja desetletja opuščajo kmetije in se selijo v mestna središča in njihovo bližino. Že tako majhna naselja izgubljajo prebivalce, nekoč bogate kmetije z velikimi gospodarskimi poslopji in številnimi družinami, pa postajajo le še del preteklosti. Naselja v občini bodo glede na lego in velikost razdeljena v tri območja s podobnimi demografskimi trendi. Z analizo demografskega stanja posameznega območja in naselij znotraj njega bodo pridobljeni podatki za natančen vpogled v demografsko stanje in razlike znotraj proučevanega območja.
Ključne besede: prebivalstvo, občina Slovenska Bistrica, depopulacija, tipi demografskih območij, gospodarski razvoj, staranje prebivalstva
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 1681; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (4,05 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici