Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Navtični turizem je specifična oblika turizma, ki se osredotoča na potovanja, bivanje in dejavnosti, povezane s plovili, kot so jahte in ladje. Ta turizem vključuje dejavnosti, kot so jadranje, potapljanje, ribolov in raziskovanje otokov, z marinami v središču infrastrukture. Marine so pristanišča za sidranje in privez ladij, ki ponujajo različne storitve, kot so namestitev za plovila, oskrba z gorivom, trgovine in restavracije, ter so pomembna središča gospodarske dejavnosti na obalnih območjih. Hrvaško gospodarstvo je odvisno od turizma, predvsem navtičnega, zaradi sredozemske obale, ki se razteza na 6.300 kilometrov vzdolž Jadranskega morja. Navtični turizem prinaša številne prednosti, vključno z boljšo kakovostjo življenja, urbanizacijo in s krajinsko ureditvijo destinacij. Ladijski promet je dosegel številne neposredne in posredne učinke na gospodarstvo države, medtem ko marine pogosto dosegajo višji donos na kapital, vložen v njihovo izgradnjo, kot druge vrste turizma. Na otokih hrvaškega Jadrana marine zagotavljajo ključne zaposlitvene možnosti za lokalno prebivalstvo in nudijo trajnostno alternativo izseljevanju. Z ustvarjanjem delovnih mest marine pomagajo ohranjati lokalno kulturo in skupnost, podpirajo lokalno gospodarstvo in bogatijo kulturno tkivo regije. Zaradi te dinamike je regija privlačna za turiste, ki iščejo pristna doživetja. Gradnja in razvoj marin imata pozitivne sociodemografske učinke, saj uvajata napredne tehnološke in tehnične storitve, ki izboljšujejo lokalni standard. Prisotnost marine preoblikuje kraj, širi obseg razpoložljivih storitev in objektov ter izboljšuje kakovost življenja lokalnega prebivalstva. Pritok navtikov skupnostim prinaša dodaten dohodek s prodajo rib, z gostinstvom in zagotavljanjem turističnih storitev, kar krepi lokalno gospodarstvo. Marine igrajo ključno vlogo pri podpori čarterske industrije in ustvarjajo simbiotično razmerje, ki koristi obema sektorjema. Ta odnos prispeva k turistični ponudbi regije, spodbuja trajnostno rast in razvoj. Marina Punat, ki se nahaja na otoku Krku, je bila večkrat razglašena za najboljšo marino na Hrvaškem. S svojimi izjemnimi zmogljivostmi, z odlično povezanostjo in varno lokacijo je Marina Punat ključna za navtični turizem v regiji. Njena finančna stabilnost in inovativne storitve spodbujajo lokalno zaposlovanje in povečujejo privlačnost regije. Kvalitativna raziskava z intervjuji kaže, da Marina Punat pomembno prispeva h gospodarskemu in družbenemu razvoju Punata, podpira lokalna podjetja in regionalno gospodarstvo ter spodbuja okoljsko trajnost in vključevanje skupnosti. Na splošno je Marina Punat postavila standard odličnosti v navtičnem turizmu, podpira lokalna podjetja in širše regionalno gospodarstvo, medtem ko hkrati spodbuja okoljsko trajnost in vključenost skupnosti.
Ključne besede: Nautički turizam, marine, gospodarski razvoj, održivi razvoj, lokalna zajednica
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: Dohodkovna neenakost dandanes predstavlja velik izziv za razvita gospodarstva in gospodarstva v razvoju, zato se to magistrsko delo ukvarja s problemom dohodkovne neenakosti v povezavi z gospodarsko rastjo in razvojem. S tem lahko povežemo tudi Kuznetsovo hipotezo. Teoretični del je predstavljal okvir za izdelavo empirične analize s področja ekonometrije – funkcijo panelnih podatkov, ki je bila izvedena v programu EViews 12. Izbor držav temelji na podlagi podobnega življenjskega standarda prebivalcev, HDI, kamor spadajo ZDA, Belgija, Slovenija, Španija, Francija in Italija. Ekonometrična analiza temelji na letnih podatkih od leta 1990 do leta 2021, zraven spremenljivke dohodkovne neenakosti, gospodarskega razvoja in gospodarske rasti smo določili še druge ekonomske in demografske dejavnike, kot so stopnja brezposelnosti, stopnja izobrazbe, inflacija, rast prebivalstva in delež trgovine. Povezavo med Ginijevim koeficientom in izbranimi dejavniki dohodkovne neenakosti je pokazal izračunani Pearsonov koeficient. Ugotovljeno je bilo, da višja kot je dohodkovna neenakost, nižja je gospodarska rast in nižji je tudi gospodarski razvoj in obratno. Z Grangerjevim testom pa smo poskusili dokazati obojestranski vpliv med Ginijevim koeficientom in mero gospodarske rasti oziroma mero gospodarskega razvoja, ki pa na primeru naših izbranih držav ne moremo dokazati. Ocenjena kvadratna funkcija panelne regresije se je z odvisno spremenljivko Ginijevega koeficienta najbolje obnesla s pojasnjevalnimi spremenljivkami gospodarske rasti, gospodarske rasti na kvadrat, stopnjo brezposelnosti in inflacije. Pri tem smo ocenili model združenih podatkov, model fiksnih učinkov in model slučajnih učinkov in s pomočjo različnih testov izbrali, da je najbolj primeren model fiksnih učinkov, kjer pa Kuznetsove hipoteze ne moremo potrditi, torej med izbranimi gospodarstvi ne moremo potrditi povezanosti med dohodkovno neenakostjo in gospodarsko rastjo v obliki obrnjene črke U. Zadnji sklop magistrskega dela je namenjen predstavitvi morebitnih rešitev v boju proti dohodkovni neenakosti za izbrana gospodarstva.
Ključne besede: Dohodkovna neenakost, gospodarska rast, gospodarski razvoj, panelni podatki, Kuznetsova hipoteza
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 85
Celotno besedilo (2,56 MB)

Ključne besede: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem, retrospektiva, podjetniška politika
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 473; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Raziskava GEM omogoča bolj poglobljen vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti, kot ga lahko zagotovijo drugi statistični viri, predvsem tisti, ki temeljijo zgolj na podatkih, pridobljenih s strani obstoječih podjetij. S posameznikom v središču raziskovanja, GEM namreč zajame tudi njegov odnos do podjetništva, njegove ambicije in usposobljenost za podjetništvo, njegovo dojemanje odnosa družbe do podjetništva, pa tudi posameznike v vseh fazah podjetniškega procesa, od začetnih razmislekov, da bi se podali na podjetniško pot, do ustanovitve podjetja, poslovanja, rasti in prenehanja poslovanja. Raziskovalna ambicija GEM je, da bi v čim več državah meril ključne elemente družbenega odnosa do podjetništva, podjetniško aktivnost in razlike v aspiracijah posameznikov ter zaznaval vplivne dejavnike, ki spodbujajo ali ovirajo podjetniško aktivnost. Vse to z namenom zagotavljanja platforme za ocenjevanje vpliva podjetniške aktivnosti na ekonomsko rast ter odkrivanja političnih ukrepov za krepitev podjetništva. GEM je razvil ustrezno metodologijo, ki je skladna konceptualnemu okviru GEM in je sposobna dati vpogled v družbeni, kulturni, politični in ekonomski kontekst, ki upoštevaje stopjo razvitosti posameznega nacionalnega gospodarstva in razvitost ključnih podjetniških pogojev.
Ključne besede: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 1237; Prenosov: 132
Celotno besedilo (10,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Računovodstvo se skozi svojo zgodovino in v prerezu današnjega časa kaže kot velikega pomena za družbeni razvoj in družbeno delovanje. Računovodstvo se je razvijalo skupaj z družbenim napredkom in razvojem celotne civilizacije ter prevzemalo vse obsežnejše funkcije, od funkcije evidentiranja obstoječega stanja sredstev in dolgov v namen upravičevanja pričakovanj do dolžnikov, v namen obdavčevanja, poslovnega odločanja subjektov ter v namen sklepanja poslovnih vezi. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako razvoj računovodstva podpira razvoj gospodarstva in kako se računovodstvo v Veliki Britaniji razlikuje od računovodstva v Sloveniji. V uresničevanje namena smo izvedli analizo sekundarnih podatkov stopnje razvoja računovodstva, BDP in števila zaposlenih v sektorju računovodstva obeh držav. Rezultati analize so pokazali, da so državna gospodarstva pomembno povezana z razvojno stopnjo računovodstva in da se med državama pojavljajo pomembne razlike. Združeno kraljestvo ima na splošno bistveno večji računovodski sektor, ki ustvarja večjo proizvodnjo in bruto dodano vrednost, prispeva večji delež delovnih mest in beleži večjo rast tržnega deleža in rast v produkciji. Čeprav podatki kažejo, da je računovodstvo v Združenem kraljestvu bolj razvito, pa se sektor v Sloveniji trenutno hitreje razvija. Velika Britanija je tudi bogatejša od Slovenije, vendar se nahaja v nekaterih obdobjih nižje stopnje rasti. Povezave BDP s številom zaposlenih v računovodskem sektorju kažejo v državah različne korelacije, in sicer sta v Veliki Britaniji v blagi pozitivni, v Sloveniji pa v srednje močni negativni korelaciji. Rezultati odražajo visoko kompleksnost razmerij opazovanih pojavov in vpliv vzajemnih učinkov različnih družbenih dejavnikov.
Ključne besede: Razvoj računovodstva, gospodarski razvoj, računovodske funkcije, računovodstvo v Sloveniji.
Objavljeno v DKUM: 11.04.2022; Ogledov: 957; Prenosov: 131
Celotno besedilo (2,72 MB)