| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaznavanje gospodarsko-kriminalnih dejanj po pričetku stečajnega postopka
Suzana Bela, 2020, magistrsko delo

Opis: Stečajno pravo naj bi upnikom zagotovilo možnost, da se jim iz razpoložljivega dolžnikovega premoženja poplača terjatve do dolžnika. Če dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo vseh upnikov, se ravna po t. i. načelu »par condicio creditorum«, ki temelji na sorazmernem in hkratnem poplačilu vseh upnikov. Dejavnikov, ki bi lahko vplivali na povzročitev kaznivih dejanj, je več. V podjetjih so prisotni veliki pritiski glede povečevanja dobička, hkrati pa gospodarski kriminal povzroča veliko škodo podjetju tako v denarni vrednosti kot tudi zunanji podobi podjetja. Ameriška zakonodaja v primerjavi s slovensko zagotavlja strateški mehanizem, s katerim lahko podjetja v stečajnem postopku izvajajo strateške spremembe, zaradi katerih podjetje po končanem stečajnem postopku lahko še naprej posluje, in sicer učinkoviteje in bolj gospodarno. Za odkrivanje gospodarsko-kriminalnih dejanj več kot polovica obravnavanih podjetij v raziskavi uporablja obdelavo podatkov naravnega jezika in umetno inteligenco (tehnologija zbiranja podatkov in informacij v spletnih oblakih). Pojav kriminalitete v družbi povzroča škodo, povečuje stroške na račun oškodovanih in je povezana z občutkom varnosti državljanov. Podjetja potrebujejo strogo nadzorno okolje, redne analitične teste podatkov in sistem za stalno odkrivanje morebitnih kriminalnih dejanj. Stečajni upravitelji zaznavajo predvsem naslednje pojavne oblike: sum na uničenje ali ponareditev poslovne dokumentacije, sum na kaznivo dejanje razpolaganja s sredstvi podjetja v osebne namene, poslovne goljufije, oškodovanja upnikov, protipravno uporabo blagovne znamke in oškodovanje temeljnih pravic delavcev. Stečajni upravitelji se srečujejo s številnimi težavami. V večini primerov sumov na kazniva dejanja ni dovolj podatkov ali denarnih sredstev, da bi jih bilo mogoče raziskati do faze, da bi bila podana kazenska ovadba. Upravitelji poudarjajo, da odkrivanje takšnih dejanj za njih pomeni dodatno obveznost, prav tako pri tem ni pozitivnega učinka za stečajno maso. Stečajni upravitelji navajajo, da obstaja težava v dokazovanju gospodarsko-kriminalnih dejanj zaradi pomanjkljivih ali celo uničenih arhivov stečajnih dolžnikov. Stečajnim upraviteljem niso poznani nobeni posebni postopki, orodja ali navodila, kako ravnati ob sumu na gospodarsko kaznivo dejanje, a vendarle vedo, kako ukrepati. Ob zaznavi ali odkritju suma se poda prijava oziroma ovadba na sum kaznivega dejanja, a kadar do primopredaje dokumentacije ne pride, se poda zgolj predlog za uvedbo postopka o prekršku na Ministrstvo za pravosodje. Večina stečajnih upraviteljev na strani države občuti interes po pregonu gospodarsko-kaznivih dejanj. Stečajni upravitelji na splošno menijo, da imajo dovolj kompetenc za potencialno zaznavanje oziroma odkritje gospodarsko-kriminalnih dejanj, nekateri so mnenja, da jim na tem področju manjkajo ustrezna poglobljena znanja in prakse, zato bi bilo koristno, da bi se na temo obravnavane tematike izvajala dodatna strokovna izobraževanja, vendar na dovolj visoki ravni. Nekateri prav tako menijo, da imajo premajhna pooblastila, saj bi jim bil v veliko pomoč dostop do vseh tistih baz podatkov in evidenc, kot so dostopne na primer FURS-u. Upravitelji poudarjajo, da je na tem področju premalo obsodb. Dobrodošla bi bila ustrezna reformacija organov pregona v smislu omogočanja sprememb. Stečajni upravitelji so mnenja, da je prostor za spremembe, vendar stečajni upravitelji vseeno nasploh menijo, da je učinkovitost pregona gospodarske kriminalitete pri nas primerljiva z drugimi državami EU in da je pregon dovolj učinkovit. Potrebno je imeti v mislih imeti tudi ustavne pravice in svoboščine tistih, ki v predkazenskih in kazenskih postopkih nastopajo kot osumljenci.
Ključne besede: stečajno pravo, stečajni postopek, gospodarski kriminal, gospodarsko-kriminalna dejanja, stečajni upravitelji, sum na kaznivo dejanje.
Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 245; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

2.
Gospodarski kriminal v Sloveniji in uspešnost njegovega pregona
Manja Ravničan, 2019, magistrsko delo

Opis: Mejo med dopustnim in nedopustnim ravnanjem ter vedenjem določajo vnaprej postavljene vrednote, pravila ter zavest ljudi, da morajo ob izvršitvi kaznivih dejanj kazensko in moralno odgovarjati. Zaradi posledic, ki so pogosto nevidne, je obravnava in preiskovanje gospodarskega kriminala še težja, zato je smiselno proučiti dejavnike in vzroke nastanka gospodarskih kaznivih dejanj. Zaradi svoje kompleksnosti je gospodarski kriminal oblika kriminala, kjer je s kaznivimi dejanji pri gospodarskem poslovanju ogroženo premoženje ali druge dobrine v lasti gospodarskih subjektov, države ali družbene skupnosti, prav tako pa se pojavlja nevarnost v delovanju celotne družbe, ki posledično ustvarja neenakost in razslojevanje v družbi. Za uspešno obravnavo in pregon gospodarskega kriminala je potrebno dobro obvladovanje tveganj, za kar skrbijo notranji in zunanji organi revizije ter druge oblike nadzora. Uspešnost države pri pregonu in obvladovanju problematike gospodarskega kriminala je odvisna od medsebojnega sodelovanja in konsistentnosti pristojnih organov. Glede na to, da je gospodarski kriminal pojav gospodarskega, družbenega in tehnološkega razvoja, morajo stroka in znanost zaznati okolje in dejavnike, ki vplivajo na pojav novih oblik gospodarskega kriminala, povezati institucije ter strateško postaviti cilje. Glavni strateški cilj, na katerega so osredotočene vse institucije pregona, je vsekakor izogib in zmanjšanje pojava gospodarskega kriminala, bodisi pri fizičnih osebah bodisi pri pravnih. Po preučevanem je moč trditi, da gospodarsko kriminaliteto v večini izvršujejo ljudje, ki so nadpovprečno razgledani, imajo podrobno strokovno znanje s področja delovne zakonodaje in obvladajo druge predpise. Za uspešen pregon gospodarskega kriminala bomo predstavili analizo gospodarskih kaznivih dejanj za obdobje 2013–2017 in podrobneje predstavili gospodarski kaznivi dejanji poslovne goljufije in pranja denarja ter organe pregona gospodarskega kriminala, kar nam bo dalo izsledke pri nadaljnji obravnavi in še uspešnejšem pregonu gospodarskega kriminala v Sloveniji.
Ključne besede: gospodarski kriminal, poslovna goljufija, pranje denarja, organi pregona, Slovenija
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 458; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (518,76 KB)

3.
Primerjalna analiza vsebine izobraževalnih programov za preiskovalce prevar
Emina Grašić, 2019, magistrsko delo

Opis: Forenzično računovodstvo je relativno novo področje računovodstva in je usmerjeno predvsem v smer preprečevanja in odkrivanja nezakonitih dejanj v finančnih dokumentacijah določenih inštitucij. V današnjem času je pomembno predvsem zaradi nadzora poslovnih dejanj in aktivnosti. Forenzično računovodstvo zahteva visoko stopnjo znanja in veščin, potrebnih za izvajanje aktivnosti, povezanih s finančnimi poročili. Področja, potrebna za izvajanje določenih aktivnosti, so: forenzika, ekonomija, pravo, poslovno in komunikacijsko računovodstvo, informatika, za kakovost le-tega pa je potrebno poskrbeti v fazi študija forenzičnega računovodstva. Namen magistrskega dela je bil izvesti analizo ameriškega, slovenskega in hrvaškega študija forenzičnega računovodstva. Rezultati dosedanjih analiz kažejo, da šolski sistem ZDA ponuja veliko več. Na področju Slovenije in Hrvaške je forenzično računovodstvo slabo zastopano, na trgu pa se čuti njegovo pomanjkanje.
Ključne besede: forenzično računovodstvo, forenzični računovodja, gospodarski kriminal, goljufija, študijski program za forenzično računovodstvo
Objavljeno: 20.08.2019; Ogledov: 593; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
Odkrivanje in preiskovanje gospodarske kriminalitete na območju PU Kranj od leta 2013 do 2017
Ines Benedik, 2019, diplomsko delo

Opis: Slovenija je ena od evropskih držav, ki ni varna pred gospodarskim kriminalom. Gospodarski kriminal se z današnjo novo tehnologijo samo še izboljšuje, a se zato preiskovalci na tem področju vedno bolj izobražujejo, da bi preprečili oziroma zmanjšali gospodarski kriminal. Preiskovalci pripomorejo veliko pri zmanjševanju gospodarske kriminalitete, a pri tem jim pomaga tudi zakonodaja, ki se je z leti začela spreminjati. Vsi prebivalci Slovenije si želimo, da bi se v prihodnosti še bolj zmanjšala ali celo, da gospodarskega kriminala ne bi bilo več. Glede na današnje čase se tudi strinjam, da gospodarski kriminal ne bo izginil. Z diplomsko nalogo, ki ima naslov Odkrivanje in preiskovanje gospodarske kriminalitete na območju Policijske uprave Kranj od leta 2013 do leta 2017, želim predstaviti, kako se pri nas spopadamo z gospodarskim kriminalom. Namen diplomske naloge je, da ugotovim, kakšen odstotek predstavlja gospodarski kriminal na Policijski upravi Kranj. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, koliko gospodarske kriminalitete je odkrite in preiskovane na območju Policijske uprave Kranj. Z analizo, ki so jo opravili policisti Policijske uprave Kranj, bomo predstavili, koliko se je gospodarski kriminal spremenil od leta 2013 do leta 2017, kakšen odstotek predstavlja in katero kaznivo dejanje s področja gospodarske kriminalitete se pri nas največ pojavlja. Čeprav se izboljšuje informacijska tehnologija in spreminjajo zakoni, upamo, da se bo gospodarska kriminaliteta z leti začela zmanjševati in ne povečevati. Da bi se gospodarski kriminal začel počasi zmanjševati, bi morali začeti ozaveščati ljudi, ki ne vedo, kaj je gospodarski kriminal in katera kazniva dejanja spadajo pod to kategorijo, da s tem, ko izvajajo gospodarski kriminal, ne škodujejo samo sebi, ampak tudi naši državi in prebivalstvu, ki živi v Sloveniji. Upam, da bom z diplomsko nalogo pripomogla tudi pri ozaveščanju prebivalstva.
Ključne besede: diplomske naloge, gospodarski kriminal, korupcija, statistični podatki, gospodarska kazniva dejanja
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 522; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
Delo policije in državnega tožilstva v predkazenskem postopku pri preiskovanju gospodarske kriminalitete
Miha Skarlovnik, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili gospodarsko kriminaliteto, policijo in državno tožilstvo ter njuno sodelovanje v predkazenskem postopku pri preiskovanju gospodarske kriminalitete. V Sloveniji imata pri odkrivanju in preiskovanju gospodarske kriminalitete v predkazenskem postopku pomembno vlogo policija in državno tožilstvo. Pri odkrivanju in preiskovanju gospodarske kriminalitete v predkazenskem postopku imajo v policiji pomembno nalogo lokalne kriminalistične skupine, Sektor za gospodarsko kriminaliteto in Nacionalni preiskovalni urad RS. Državno tožilstvo oziroma državni tožilec je vodja predkazenskega postopka, njegova vloga pa je usmerjanje policije, da zbere dovolj dokazov, da lahko po predkazenskem postopku uspešno nadaljuje kazenski pregon oziroma kazenski postopek. Empirični del diplomske naloge temelji na analizi s pomočjo spleta in podatkov državnega tožilstva. Za vzorec smo vzeli podatke iz letnih poročil policije in obravnavano gospodarsko kaznivo dejanje, ki ga je v predkazenskem postopku obravnavala Policijska postaja Slovenj Gradec. V nadaljevanju smo predstavili osumljeno podjetje Dural d.o.o. in zbrane dokaze policije v predkazenskem postopku, kjer smo teoretične ugotovitve policije v predkazenskem postopku primerjali še z ugotovitvami državnega tožilstva v nadaljnjem kazenskem postopku. Skozi analizo smo ugotovili, da policija uspešno preiskuje gospodarska kazniva dejanja, da je gospodarska kriminaliteta med leti 2008-2014 naraščala, nato pa pričela padati. S pregledom in analizo spisa Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu smo ugotovili, da so policisti Policijske postaje Slovenj Gradec v celoti pravilno ugotovili škodo za vse zaposlene oškodovane delavce, ki so jo izračunali na podlagi pridobljenih REK obrazcev s strani Davčne uprave Republike Slovenije. V nadaljnjem kazenskem postopku je bil aktiviran tudi sodni izvedenec, ki je prav tako izračunal oziroma ugotovil škodo za zaposlene delavce, katera se je ujemala z ugotovitvami policistov. Iz analize primera izhaja, da so se policisti pri izračunu zmotili le pri enem delavcu za dva centa. Ugotovili smo tudi, da so policisti Policijske postaje Slovenj Gradec v predkazenskem postopku zbrali dovolj dokazov, da je državni tožilec lahko nadaljeval kazenski pregon, direktorja podjetja pa sta bila na sodišču spoznana za kriva in obsojena na zaporno kazen.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, gospodarski kriminal, državno tožilstvo, predkazenski postopek
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 487; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

6.
Poslovne goljufije in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Gabrijel Kozar, 2017, magistrsko delo

Opis: Gospodarski kriminal se pojavlja v vseh oblikah in v vseh stopnjah poslovanja. Za gospodarsko kriminaliteto so lahko odgovorne fizične in/ali pravne osebe, usmerjena pa je lahko zoper gospodarski sistem kot celoto, gospodarske subjekte ali zoper subjekte, ki so uporabniki blaga ali storitev iz gospodarske dejavnosti oziroma kako drugače povezani z gospodarstvom. Sedaj (tudi v času krize) kot še nikoli prej so se klasični primeri zlorab položaja ter poslovnih goljufij razbohotili in profesionalizirali do te mere, da jih je zelo težko ali nemogoče zaznati, če pa jih že zaznamo pa je po navadi prepozno, da bi jih uspeli sankcionirati. Raziskave na področju pregona gospodarskega kriminala nam jasno povedo, da je zaradi izjemno težke problematike odkrivanja gospodarske kriminalitete ta statistika in z njo povezana škoda praktično neznana, saj ogromno gospodarskega kriminala ostaja neodkritega. Ker lahko v gospodarstvu preživijo le najbolj fleksibilni, pa tudi iznajdljivi in finančno stabilni, se je ta miselnost (ob odpovedi morale) prenesla tudi na področje profesionalizacije izvajanja protipravnih ravnanj na področju gospodarske dejavnosti oziroma gospodarskega poslovanja. Poslovna goljufija in zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti sta osrednji kaznivi dejanji na področju gospodarske kriminalitete. Med tem, ko je poslovna goljufija primarno usmerjena navzven, se pravi med interakcije in preslepitve med dvema različnima poslovnima subjektoma, je kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti primarno usmerjeno navznoter. Pri obeh pa je skupno, da se prekršijo (vzpostavljena) zaupna poslovna razmerja. Poslovna goljufija je najpogostejše kaznivo dejanje na področju gospodarske kriminalitete, iz kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti pa izhaja največja povzročena škoda. Kazensko pravne norme predstavljajo tisti družbeni mehanizem, ki kot skrajno sredstvo razmejuje med dopustnimi ravnanji in kaznivimi ravnanji. Ravno zaradi razmejitvene točke med kaznivim in nekaznivim je zelo pomembna vnaprejšnja določenost in preciznost pravnih norm. Na primer blanketne dispozicije lahko hitro trčijo ob načelo zakonitosti v kazenskem pravu, kot osrednjem in najpomembnejšem načelu kazenskega prava. Ker je blanketno urejanje kazensko pravnih norm v sferi gospodarskega prava pravzaprav nujno in neizogibno, je tej temi posvetiti posebno pozornost, predvsem skozi sodno prakso in odločitve ustavnega sodišča Republike Slovenije. Skozi nastajanje magistrskega dela bom poskušal raziskati navedene teze predvsem skozi sodno prakso in se usmeriti na praktično uporabnost različnih pravnih položajev, ki jih mora pravnik prepoznavati pri svojem delu oz. delu uprave v gospodarstvu z namenom zakonitega ravnanja pri poslovanju in izogibanja situacijam, ki bi lahko vodile v kazenski pregon odgovornih oseb.
Ključne besede: gospodarski kriminal, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poslovna goljufija, načelo zakonitosti, sodna praksa, odločitve ustavnega sodišča
Objavljeno: 04.08.2017; Ogledov: 1042; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

7.
SODELOVANJE POLICIJE IN DRŽAVNIH TOŽILCEV PRI ODKRIVANJU IN PREGONU GOSPODARSKEGA KRIMINALA
Albin Žel, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opredeljuje gospodarski kriminal, ki je pereč problem tudi v Sloveniji. Gospodarski kriminal predstavlja kazensko-pravni problem in ogroža delovanje pravne države, mednarodno konkurenčnost države in njen gospodarski razvoj ter povečuje družbeno-socialno neenakost. V prvem delu diplomskega dela sem opredelil pojem, delitev, oblike gospodarskega kriminala ter predstavil institucije oziroma pristojne organe odkrivanja in pregona gospodarskega kriminala, hkrati sem opredelil organizacijo in vlogo policije in državnih tožilcev, ter se v nadaljevanju osredotočil na odnos med policijo in državnim tožilstvom pri odkrivanju in pregonu storilcev gospodarskega kriminala. Skozi diplomsko delo sem predstavil težave, s katerimi se pri svojem delu srečujeta policija in državno tožilstvo, ter prav tako povzel potek sodelovanje med obema organoma. Policija in državni tožilci se pri odkrivanju in pregonu gospodarskega kriminala srečujejo z vrsto ovir in pomanjkljivostmi, zato se v praksi pojavlja veliko vprašanj, ki poskušajo spremeniti dosedanjo ureditev zakona in s tem izboljšati sodelovanje med tema dvema organoma. Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin iz leta 2010, je sodelovanje med obema organoma še bolj podrobno opredelila in določila obseg nalog medsebojnega sodelovanja. Katere težave oziroma pomanjkljivosti se ob medsebojnem sodelovanju med državnimi tožilci in policijo pojavljajo, sem skušal raziskati in predstaviti v diplomskem delu.
Ključne besede: gospodarski kriminal, gospodarska kriminaliteta, policija, državni tožilec, sodelovanje, Zakon o kazenskem postopku, Kazenski zakonik, Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 939; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (286,07 KB)

8.
UGOTAVLJANJE DAVČNIH UTAJ V PREDKAZENSKEM POSTOPKU S POUDARKOM NA FORENZIČNO RAČUNOVODSTVO
Roberta Rošker, 2016, magistrsko delo

Opis: V času gospodarske krize se povečujejo davčne utaje, prevare, in sicer ne glede na velikost, dejavnost ali lokacijo podjetja. Raziskave kažejo, da je gospodarska kriza zmanjšala poslovno kulturo na vseh ravneh vodenja in nadziranja. Ta negativni pojav vpliva na to, da se pojavljajo nove oblike gospodarskega kriminala, ki jih je vse težje odkrivati. Odkrivanje le-teh predstavlja veliki izziv za Evropsko unijo, svet in tudi za Slovenijo, saj se izgubljajo milijarde evrov. V Sloveniji se med postopki večkrat zgodi, da predlagani dokazi niso zadovoljivo razloženi, in obtožnice se zavrnejo. Zato je pomemben predkazenski postopek, v katerem sodelujejo policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Za pregon davčnih utaj jim pomaga tudi finančni urad, računsko sodišče, revizijske službe in sodni izvedenci. Medsebojno sodelovanje vseh vodi k učinkovitejšemu pregonu. S pojavom kreativnega računovodstva in različnih vrst davčnih prevar, se pojavlja potreba po novih znanjih, sposobnostih in izkušnjah. Postavlja se vprašanje, če imajo nosilci nalog preiskovanja in pregona ta posebna znanja, vedenja in veščine. V tujini (na primer ZDA) pri pregonu kaznivih dejanj sodelujejo strokovnjaki, ki jih imenujemo forenzični računovodje. Njihova temeljna naloga je, da s preiskavo, ki zajema dokumente in utemeljene dokaze, odgovorijo na vprašanja kdo, kaj, kje, kako in zakaj je storil gospodarsko kaznivo dejanje. V Sloveniji tak strokovnjak obstaja kot preizkušeni forenzični računovodja, ne pa kot obvezni, stalni sodelavec v predkazenskem postopku, kot je to v tujini (ZDA in Velika Britanija). Primeri v tujini so pokazali, da forenzični računovodje s svojim znanjem, neodvisnostjo in visokim profesionalizmom zmorejo dodati pomembno vrednost k učinkovitem in uspešnem pregonu davčnih utaj in drugih nedovoljenih dejanj.
Ključne besede: gospodarski kriminal, prevara, davčne utaje, davčne zatajitve, davčna preiskava, predkazenski postopek, sodni izvedenec, kreativno računovodstvo, forenzično računovodstvo, forenzično preiskovanje
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 1322; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

9.
OBNAŠANJE ŽVIŽGAČEV V RAČUNOVODSTVU - PRIMER SLOVENIJE
Tamara Koprivnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Še vedno živimo v času slabega gospodarskega stanja, katerega posledice se kažejo tudi v porastu gospodarskega kriminala. Glede na to, da je gospodarski kriminal vedno težje odkrivati, so lahko žvižgači ključnega pomena pri odkrivanju in preprečevanju le-tega. V podjetjih so pogosto priča gospodarskemu kriminalu ravno računovodje, zato smo se v magistrskem delu osredotočili na njih. Problem, ki smo si ga zastavili v magistrskem delu je, da ni znano, kateri demografski dejavniki vplivajo na obnašanje računovodij v Sloveniji, kadar gre za pripravljenost žvižganja o neetičnih dejanjih. V teoretičnem delu magistrskega dela smo najprej s pomočjo različne literature predstavili pojem gospodarskega kriminala in proučili povezanost gospodarskega kriminala z računovodstvom. V nadaljevanju smo predstavili pojem žvižganja in opredelili pojem žvižgač ter predstavili posledice žvižganja in preučili, kako je s pravno zaščito žvižgačev pri nas. Raziskavo smo izvedli med računovodji s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi smo preverjali razlike med računovodji o nameri za prijavo glede na demografske spremenljivke z zastavljenimi scenariji. Pridobljene odgovore računovodij smo analizirali s pomočjo statističnega programa SPSS. Z analizo rezultatov glede na zastavljene scenarije smo ugotovili, da so anketirani računovodje mnenja, da je manj verjetno, da bodo računovodje v opisanih scenarijih pripravljeni žvižgati ustreznim organom o ugotovljenih nepravilnostih. Rezultati pri preverjanju zastavljenih hipotez so pokazali, da med pripravljenostjo za žvižganje do neetičnega ravnanja glede na demografske spremenljivke ne obstajajo statistično značilne razlike. Vseh šest postavljenih hipotez smo ovrgli.
Ključne besede: gospodarski kriminal, kazniva dejanja, računovodstvo, računovodja, žvižganje, žvižgač
Objavljeno: 22.08.2016; Ogledov: 976; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

10.
STANJE OZAVEŠČENOSTI ŠTUDENTOV IN UČITELJEV RAČUNOVODSTVA V SLOVENIJI O FORENZIČNEM RAČUNOVODSTVU IN GOSPODARSKEM KRIMINALU
Barbara Landeker, 2015, magistrsko delo

Opis: Eden izmed najpomembnejših mehanizmov pri odkrivanju in preprečevanju gospodarskih kaznivih dejanj je forenzično računovodstvo. Na podlagi znanja, ki ga premore forenzični računovodja in orodij, ki se jih poslužuje pri opravljanju dela pomaga pravosodnim organom pri izvrševanju nalog v kazenskem postopku. Forenzično računovodstvo je v pomoč tudi vodstenemu organu podjetja pri vzpostavitvi notranjih kontrol ter odkrivanju že nastalih gospodarskih kaznivih dejanjih. V teoretičnem delu raziskave smo s pomočjo domače in tuje literature predstavili gospodarski kriminal in njegove pravne podlage v Sloveniji. Predstavili smo tudi kakšne so naloge in pristojnosti forenzičnega računovodstva, področje gospodarskega kriminala, ki ga pokriva forenzično računovodstvo, kako se bojuje in katera orodja uporablja pri odkrivanju. Empirični del raziskave je namanjen predvsem razrešitvi problema, saj v Sloveniji ni znano, kakšna je ozaveščenost študentov smeri računovodstva in revizije ter visokošolskih učiteljev in sodelavcev na ekonomskih fakultetah o forenzičnem računovodstvu in gospodarskem kriminalu v Sloveniji. V ta namen smo pripravili anketni vprašalnik s trditvami, ki podajajo odgovore na zastavljene hipoteze: H1: Raven ozaveščenosti o vsebini forenzičnega računovodstva med študenti smeri računovodstva in revizije je nizka. H2: Raven ozaveščenosti o stanju gospodarskega kriminala med študenti smeri računovodstva in revizije je nizka. H3: Raven ozaveščenosti o vsebini forenzičnega računovodstva med visokošolskimi učitelji in sodelavci na ekonomskih fakultetah v Sloveniji je nizka. V vzorcu 1 so zajeti študentje smeri računovodstva in revizije, v vzorcu 2 pa profesorji računovodstva. Anketiranje je potekalo na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru ter Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Po opravljeni analizi vseh odgovorov smo v statističnem programu SPSS dobili zanimive rezultate. Rezultati so namreč pokazali, da so študentje zelo dobro ozaveščeni z vsebino forenzičnega računovodstva in stanjem gospodarskega kriminala. Tudi raven ozaveščenosti o vsebini forenzičnega računovodstva med visokošolskimi učitelji in sodelavci je visoka. Zavrgli smo vse tri zastavljene hipoteze in prišli do novih spoznanj.
Ključne besede: gospodarski kriminal, forenzično računovodstvo, forenzični računovodja, računovodske prevare, kreativno računovodstvo, davčne utaje, kodeks poklicne etike forenzičnega računovodja
Objavljeno: 13.01.2016; Ogledov: 1275; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici