SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
GOSPODARSKI KRIMINAL V SLOVENIJI
Nuša Žgajnar, 2010, diplomsko delo

Opis: Pojem gospodarskega kriminala je zelo širok in zajema cel spekter kaznivih dejanj. Posega v gospodarstva vseh držav in je že skoraj del vsakdanjega življenja. Namen diplomske naloge je zato predvsem prikazati gospodarski kriminal kot okolju in družbi škodljiv pojav, ki uničuje moralne vrednote ljudi ter podrobneje razložiti in prikazati njegove najpogostejše pojavne oblike, torej korupcijo, pranje denarja ter zlorabo notranje informacije. Pobližje bomo spoznali tudi organizacije in državne organe za boj proti gospodarskemu kriminalu in prikazali kako uspešno je njihovo delo na tem področju. Za bolj razumljiv in praktičen prikaz teh vrst gospodarsko kaznivih dejanj, sta v nalogi prikazana tudi dva realna primera, skozi katere sem skušala prikazati kako poteka preiskava kaznivega dejanja, sojenje storilcem in kakšne kazni jih doletijo, v primeru obsodbe. Seveda je zaradi zaupnosti podatkov večji poudarek na sojenju. Zaradi hitrega tehnološkega razvoja, sem se odločila v nalogi predstaviti tudi tematiko s področja digitalne forenzike, ki je v Sloveniji še relativno nerazvita. Digitalna forenzika je v današnji dobi računalnikov skoraj nepogrešljiva pri iskanju dokazov, z ekonomskega vidika pa predstavlja kar precejšen, kontinuiran strošek, saj so programi in oprema relativno dragi. Zaradi tega preiskovalci nemalokrat raje posežejo po cenejši in preverjeni klasični metodi iskanja dokazov. Vsa ta sredstva in metode, s katerimi si preiskovalci in organizacije pomagajo pri odkrivanju gospodarskega kriminala, so seveda dobrodošla in v veliki meri učinkovita, pa vendar vemo, da je gospodarskega kriminala preveč in ga bo težko popolnoma izkoreniniti.
Ključne besede: gospodarski kriminal, pranje denarja, korupcija, zloraba notranje informacije, organi za boj proti gospodarskemu kriminalu, digitalna forenzika
Objavljeno: 14.12.2010; Ogledov: 4466; Prenosov: 865
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

3.
GOSPODARSKI KRIMINAL IN MOLK REVIZORJEV
Kaja Černjavič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zakonsko prepovedana dejanja, povzročena na področju gospodarstva z namenom osebnega prilaščanja in okoriščanja, pojmujemo kot gospodarski kriminal. V diplomski nalogi izpostavljamo vlogo revizorja v povezavi z gospodarskim kriminalom v primerih, ko zanj ve, ampak o njem ne govori. Govorimo o molku revizorjev, o prekrških zaposlenih, katere bi bilo potrebno javiti poslovodstvu, lastnikom in drugim izven podjetja, saj je revizor odgovoren za mnenje, ki ga izrazi v računovodskih izkazih. Gospodarski kriminal je kaznivo dejanje, sankcionirano po kazenskem pravu države. V nalogi smo obravnavali molk revizorjev in sankcije, ki jih predvidevajo strokovne in pravne podlage. Izpostavljamo problematiko podanega pozitivnega mnenja na računovodske izkaze podjetja v letnem ali medletnem poročilu ter nenadno napoved insolventnosti podjetja. Pomembno je, da revizor razpolaga z zadostno količino informacij in ima dovolj časa za pogovor z zaposlenimi na podlagi katerega lahko oceni kakovost njihovega dela ter opazi tudi manjše ali večje napake. Menimo, da obstaja v primeru, če revizor ne razpolaga z zadostno količino informacij in časom v katerem bi lahko te informacije preveril večja možnost, da pomembno napačne navedbe, ki nakazujejo na goljufijo, ne bodo odkrite. V primeru, da so odkrite, ampak se o njih ne poroča, le-to pa lahko ustrezno dokažemo, so revizorji lahko tudi kaznovani z odvzemom prostosti. Zakon o revidiranju kazenskih sankcij za napačno izraženo mnenje revizorja javnosti ne predvideva, predvideva le globe katerih velikost je odvisna od velikosti prestopka. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem ima možnost odvzema dovoljenja za opravljanje dela, če ugotovi, da pooblaščeni revizor krši pravila revidiranja in je zaradi te kršitve poročilo o revidiranju, ki ga je podpisal, pomanjkljivo oziroma zavajajoče. Kazenski zakonik (KZ-1) na podlagi 235. člena kaznuje vsakogar, ki lažno poslovni listino, knjigo ali spis uporabi kot resnično ali kdor uniči, skrije, precej poškoduje ali kako drugače napravi neuporabne poslovne knjige. Izdaja poslovne skrivnosti je lahko po KZ-1 kaznovana, vendar slednje ne velja v primeru, če je revizor zaznal kaznivo dejanje (38. člen ZRev-2). Poznavanje in upoštevanje strokovnih in pravnih podlag v revidiranju je zelo pomembno, saj je od ustreznega strokovnega znanja odvisno tudi kvalitetno in pravilno opravljanje posla revizije. Vsi udeleženci posla, tako revizor kot zaposleni v revidiranem podjetju, se morajo zavedati svojih dolžnosti in pravic ter sankcij, ki nastopijo ob njihovem neupoštevanju. Pomembno je slediti kodeksom poslovne etike, ki narekujejo poslovno obnašanje; le na tak način je možno ohranjati dober poslovni odnos, za katerega menimo, da je podlaga za dobro in kvalitetno opravljeno revizijo podjetja.
Ključne besede: revizor, molk revizorjev, gospodarski kriminal, prevare, strokovne in pravne podlage, revizorjevo mnenje brez pridržka, revizorjevo mnenje na računovodske izkaze
Objavljeno: 14.12.2010; Ogledov: 1537; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

4.
PRIMERJAVA STANJA GOSPODARSKEGA KRIMINALA EVROPE IN ZDA
Denis Holc, 2010, diplomsko delo

Opis: Današnji svet dosega visoko stopnjo tehnično-tehnološkega in gospodarskega razvoja, katerim pa na žalost sledi tudi hiter porast gospodarskega kriminala in prevar. Gospodarski kriminal je skupaj s kaznivimi dejanji zoper premoženje najpogostejša oblika kriminala. Ves ta gospodarski kriminal in prevare zmanjšujejo zaupanje ljudi v razna računovodska poročila, posledično pa se razne institucije in vlade trudijo povrniti to zaupanje z izboljševanjem in dopolnjevanjem zakonodaje, standardov in priporočil. V raziskavi Report to the Nation 2010 so ugotovili, da prevare povzročijo na globalni ravni organizacijam, izgubo 5. odstotkov letnih prihodkov, kar znese 2,9 bilijonov dolarjev. Povprečna izguba zaradi prevar je znašala 160.000 dolarjev, skoraj četrtina prevar pa je povzročila izgubo večjo od milijona. Najpogostejše vrste prevar so bile nezakonito prisvajanje sredstev, ki so se pojavljale v 90 odstotkih vseh primerov, so pa le te povzročile najmanjšo povprečno izgubo po primeru, ki je znašala 135.000 dolarjev. Najmanj pogoste so bile prevare prikrojevanja računovodskih poročil, vendar so te povzročile največjo izgubo, ki je v povprečju znašala več kot 4 milijone dolarjev. Nobena gospodarska panoga ni imuna na prevare, slednje pa so bile najpogostejše v bančništvu, proizvodnji in javnih administracijah. Prevare so najpogosteje odkrili s pomočjo namigov, v organizacijah, ki so uporabljale notranje kontrolne sisteme pa so izgube zaradi prevar občutno zmanjšale. Kot najpogostejši vzrok prevar se navaja življenje preko zmožnosti, ki se pojavi v kar 43 odstotkih primerov. Ugotovitve nakazujejo, da so male organizacije zaradi pomanjkanja notranjih kontrol, več krat žrtev prevarantov. Te prevarante so razporedili v tri kategorije (lastniki, vrhovno poslovodstvo in zaposleni), izmed katerih največ prevar storijo zaposleni, med tem ko pa največjo škodo s prevarami povzročijo lastniki. Večina vzorcev prevar je podobna ne glede na regijo v kateri se prevara pojavi, zato so tudi ukrepi preprečevanja in odkrivanja dokaj enotni. Kot najučinkovitejše orožje zoper prevare navajajo tako imenovane vroče liniji oziroma mehanizmi anonimnega sporočanja prevar. Kot zelo učinkovito, vendar ne popolno orožje zoper prevare so tudi notranje kontrole, ki jih delimo na kontrole preprečevanja in kontrole odkrivanja. Prevar se najverjetneje ne bo moglo nikoli popolnoma preprečiti oziroma se jim izognit, vendar pa lahko z ustreznimi mehanizmi in kontrolami delno preprečujemo njihov pojav in povzročene izgube.
Ključne besede: gospodarski kriminal, prevare, kaznivo dejanje, raziskava, izgube, računovodska poročila, preprečevanje in odkrivanje prevar, notranje kontrole
Objavljeno: 10.12.2010; Ogledov: 1423; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

5.
DAVČNI VRTILJAK
Sandi Vidovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Davčna prevara, znana kot »missing trader«, je sistemsko organizirana utaja davkov. Že od leta 1992 so transakcije med državami EU obdavčene z 0 % stopnjo davka na dodano vrednost. Sistemsko organizirana prevara izkorišča sistem obdavčitve z davkom na dodano vrednost, kjer prihaja do ponavljajočih se nakupov in prodaj med poslovnimi subjekti. Tako prihaja do nezakonitega uveljavljanja odbitka vstopnega davka na dodano vrednost oziroma do neupravičenega zahtevka za vračilo davka na dodano vrednost, ki s strani »missing trader«družbe ni bil plačan.
Ključne besede: Ključne besede: gospodarski kriminal, davčni vrtiljak, »missing trader«, finančna kriminaliteta, davčne utaje, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba Komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča EU C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev.
Objavljeno: 03.02.2011; Ogledov: 2648; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (7,75 MB)

6.
POSEBNI ORGANI V BOJU ZOPER HUJŠE OBLIKE ORGANIZIRANEGA KRIMINALA
Sabrina Veseli, 2011, diplomsko delo

Opis: Preiskava in pregon hujših oblik organiziranega in gospodarskega kriminala zahtevata organizirano in specializirano delovanje posebnih organov znotraj policije, tožilstva in sodstva. Na področju tožilstva delujeta znotraj Vrhovnega državnega tožilstva Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala in Specializirani oddelek skupine za pregon organiziranega kriminala. Lansko leto je znotraj policije pričel delovati Nacionalni preiskovalni urad, trenutno pa je v ustanavljanju Specializirani oddelek kazenskih sodnikov. Pri specializaciji sodišč so se, za razliko od policije in tožilstva, pojavljali določeni pomisleki o njihovi dopustnosti, a se je izkazalo, da učinkovit boj zoper težje oblike kaznivih dejanj brez posebnih znanj in izkušenj sodnikov ni mogoč. Z namenom učinkovitega in usklajenega delovanja med navedenimi institucijami pa se v tem času pripravlja tudi sprememba zakonodaje.
Ključne besede: Specializacija, organiziran in gospodarski kriminal, Skupina tožilcev, Specializiran oddelek, NPU, specializacija sodnikov.
Objavljeno: 10.05.2011; Ogledov: 2107; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

7.
PODJETNIŠKE PREVARE
Eva Čokelc, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V strokovni literaturi najdemo različne opredelitve prevar, neenotni so predvsem pri opredelitvi in pojmovanju korupcije. V anglo-ameriški literaturi je korupcija del razvejane opredelitve prevar, medtem ko je v domači literaturi to ločeno. Gre za negativne pojavne oblike v gospodarskem, političnem in zasebnem ţivljenju. Zmanjšujejo zaupanje, ugled, pravičnost, uspešnost gospodarskega sistema in drţavnih organov. Najmanj prevar in korupcije je po raziskovanju ACFE v najbolj razvitih drţavah, kot so Finska, Švedska, Norveška, Švica, Avstralija, medtem so v najrevnejših drţavah prevare in korupcija najbolj razširjene. V raziskavi Indeks zaznavanja korupcije, ki jo izvaja Transparency International (TI), je Slovenija uvrščena sorazmerno dobro ali celo zelo dobro. V letu 1999 je bila Slovenija v raziskavo vključena prvič in je dosegla rezultat 6,0 ter se uvrstila na 25. mesto. V zadnjem merjenju leta 2010 je ocena korupcije 6,4. Rezultat je zadovoljiv - predvsem v svetovnem merilu, medtem ko se med drţavami EU-27 nahajamo nekoliko pod povprečjem. Ugotavljamo, da v Republiki Sloveniji izdajajo poročila o prevarah le vladne institucije, ni pa drugih raziskav, ki bi beleţile tudi primere prevar, ki jih organi pregona niso obravnavali. Organe odkrivanja prevar lahko razdelimo na tiste, ki delujejo zunaj podjetja na drţavni ravni in organe, ki delujejo znotraj podjetja. Kljub vsem institucijam, ki raziskujejo prevare, te ne dosegajo ţelene stopnje zatiranja in odkrivanja. Kot pomanjkljivost izpostavljamo izobraţevalni sistem, saj v študijskih programih podjetništva ni predmetnika, ki bi vseboval problematiko, postopke odkrivanja in preprečevanja prevar. S tem bi zagotovili, da diplomanti: - razumejo tveganje nastanka prevar, - znajo oblikovati strategijo preprečevanja in odkrivanja prevar, - znajo ovrednotiti stroške izgub, če kontrole opustimo, - znajo vzpostaviti učinkovite kontrole odkrivanja prevar, - v podjetju znajo vzpostaviti kulturo, da so kontrole potrebne. V nobeni študiji o prenehanju podjetniške dejavnosti ni preučevan vpliv prevar na prenehanje podjetniške dejavnosti, zato smo si zadali nalogo, da preučimo, ali so prevare pomemben razlog prenehanja podjetniške dejavnosti. Na osnovi odgovorov stečajnih upraviteljev lahko povzamemo: 1. da so bile prevare zaznane v 86,9 % odgovorov; 2. 65,2 % prevar je bilo ugotovljenih v stečajnem postopku, le 34,8 % pred stečajnim postopkom; 3. najpogostejša povzročitelja prevar sta management in lastniki, deleţ prevar, ki so jih povzročili zaposleni je zanemarljiv; 4. neupravičeno pridobljena denarna in nedenarna sredstva so najpogostejša vrsta prevar, sledita ji prevarantsko poročanje ter korupcija; 5. stečajni upravitelji oziroma upraviteljice so prepoznali, da je velika ţelja po osebni koristi najpogostejši razlog prevar. Sledi vedenje prebrisanega poslovneţa, manjkajoča likvidnost, ţivljenje preko lastnih zmoţnosti in ţelja po financiranju; 6. stečajni upravitelji oziroma upraviteljice ugotavljajo, da so prevare v 69 % povzročile stečaj. Samo 31 % prevar ni imelo pomembnega vpliva na delovanje podjetja; 7. 69 % stečajnih upraviteljev pri odkrivanju prevar ne uporablja posebnih postopkov; 8. stečajni upravitelji oziroma upraviteljice pri odkrivanju prevar najpogosteje sodelujejo s sodiščem in policijo, manj pa z davčno upravo, kot drugo so navedli sodelovanje z ekonomskim izvedencem; 9. 85 % odgovorov potrjuje potrebo po preiskovalcu prevar po zgledu ZDA; 10. najpogosteje so prevare zaznane v proizvodni dejavnosti (40 %), sledi storitvena dejavnost (30 %), trgovina (25 %) in finančna dejavnost (5 %); 11. največ prevar je ugotovljenih v srednje velikih podjetjih (45%), sledijo mikro podjetja (25 %), mala podjetja (25 %), v velikih podjetjih je najmanj prevar (5 %); 12. 85% prevar je bilo povzročenih v druţbah z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in 15 % v delniških druţbah (d.d.).
Ključne besede: Podjetniške prevare, gospodarski kriminal, prevare, podjetniško okolje, korupcija, prevare v času krize, prevare podjetij v stečajnem postopku.
Objavljeno: 08.12.2011; Ogledov: 1380; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (802,38 KB)

8.
VPLIV KORUPCIJE NA POSLOVANJE MED GOSPODARSKIMI SUBJEKTI
Sabina Partlič, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Korupcija velja za neetično ravnanje, ki hkrati krši vsa pravna načela. Vsak, ki je kdaj sodeloval ali pa bil povzročitelj korupcije, je kršil vse moralne, zakonske in predpisane norme ter etične kodekse. V svetu, korupcija predstavlja velik problem in se z vsakim letom povečuje, zato imajo ustanove, ki delujejo zoper korupcije, vedno več dela. Žal pa je odkrivanje korupcije zaradi zahtevnega postopka dolgotrajno in zelo zahtevno. Korupcije se ne da meriti. Težko je že odkriti, kje se je začela in kje končala, saj imajo vsi sodelujoči interes, da se le-ta ne odkrije. Institucije za pregon, odkrivanje in zmanjšanje korupcije delajo kar se da učinkovito in skrbijo, da je postopek odkrivanja v skladu z zakonom. Rezultati raziskave so pokazali, kakšen je odnos direktorjev do korupcije, kakšen je odnos do direktorjev in podjetij, ki so ovadeni korupcijskega dejanja ter kako so anketiranci ocenili delo institucij, ki delujejo zoper korupcije. Prav tako so rezultati pokazali, da direktorji v svoji poslovni praksi ne preverjajo ne direktorjev in ne podjetij, ali so le ti ovadeni korupcijskega dejanja. Prav tako pa ima korupcija za njih velik vpliv pri odločanjih o prihodnjem poslovnem sodelovanju. Korupcija je ena izmed oblik gospodarskega kriminala, ki je hkrati tudi najbolj razširjena, tesno pa je povezana tudi z lobiranjem. Poleg težavnosti odkritja korupcije je še težje postaviti mejo med korupcijo in lobiranjem, kar postavlja tudi resno dilemo, kdaj je lobiranje še legalno in legitimno
Ključne besede: korupcija, lobiranje, gospodarski kriminal, institucije za odkrivaje in preprečevanje gospodarskega kriminala, oblike gospodarskega kriminala in etična ravnanja v poslovnem svetu.
Objavljeno: 24.05.2012; Ogledov: 1216; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (650,18 KB)

9.
10.
Davčne posledice podjetniške kriminalitete : diplomsko delo
Vesna Štager, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: davki, davčna utaja, podjetništvo, kriminal, kazniva dejanja, gospodarski kriminal
Objavljeno: 28.05.2012; Ogledov: 745; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (542,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici