| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Trgovinska menjava in tuje neposredne investicije med evropsko unijo in kitajsko
Blaž Petek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu analiziramo položaj Evropske unije in Kitajske v svetu, njuno medsebojno trgovinsko menjavo in tuje neposredne investicije ter priložnosti in nevarnosti na obeh področjih. S preučevanjem njunih ključnih strategij na gospodarskem področju smo ugotovili, da se Evropska unija osredotoča na izboljševanje svojega gospodarstva, in sicer predvsem na okoljevarstvene in digitalne vidike ter pravično trgovino, Kitajska pa je osredotočena na pospeševanje svojih mednarodnih trgovinskih in investicijskih tokov in s tem na večanje svoje vloge v mednarodnem gospodarskem prostoru. Trgovinsko sodelovanje smo analizirali po strukturi blagovne in storitvene menjave, investicijsko sodelovanje pa glede na tokove vhodnih in izhodnih tujih neposrednih investicij. Ugotovili smo, da medsebojna trgovina z blagom in storitvami v zadnjih letih konstantno raste, medsebojne tuje neposredne investicije pa se znižujejo. Prišli smo do spoznanja, da je gospodarsko sodelovanje med Evropsko unijo in Kitajsko kljub številnim nihanjem še zmeraj obsežno in bo, glede na trende, takšno ostalo tudi v prihodnjih letih.
Ključne besede: mednarodna trgovina, tuje neposredne investicije, gospodarski kazalniki, strateške usmeritve, Evropska unija, Kitajska
Objavljeno v DKUM: 10.11.2020; Ogledov: 385; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (873,13 KB)

2.
Analiza strukturnih dejavnikov trajnostnega gospodarskega razvoja: primer evropskih držav
Peter Friedl, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku bodo s kvantitativno metodo opredeljeni strukturni dejavniki, s katerimi je mogoče pojasniti trajnostno gospodarsko razvitost izbranega vzorca 34 evropskih držav. Rezultati raziskave so pokazali, da je v sklopu izbranih kazalnikov najbolj smiselno predpostaviti en skupni faktor. Med spremenljivko BDP in drugimi variablami obstaja maksimalna odvisnost, med preostalimi kazalniki pa veliko število relativno močnih povezav. Tako pri metodi največjega verjetja kot pri metodi glavnih osi so bili najvišji deleži pojasnjene variance s skupnim faktorjem doseženi pri kazalnikih stopnja dolgotrajne brezposelnosti, energetska intenzivnost gospodarstva in stopnja delovne aktivnosti.
Ključne besede: trajnostni razvoj, gospodarstvo, kazalniki, gospodarski razvoj, razvoj, indeksi, Evropa
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 608; Prenosov: 37
URL Povezava na celotno besedilo

3.
VPLIV EKONOMSKEGA SISTEMA NA DOLGOROČNI GOSPODARSKI RAZVOJ MADŽARSKE
Ana Vrečer, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava področje in značilnosti dveh ekonomskih sistemov: komunizma ter kapitalizma. Prikazan je vpliv obeh sistemov na gospodarsko rast in gospodarski razvoj države, poudarjena pa je tudi razlika med gospodarsko rastjo in razvojem ter njun vpliv na blaginjo in življenjski standard njenih prebivalcev. Glavne značilnosti komunizma so državna oz. družbena lastnina in nadzor nad proizvodnimi faktorji, zasebne lastnine ni, gospodarstvo je zaprto in plansko, tržni mehanizmi pa so odpravljeni. Kapitalizem na drugi strani zagovarja zasebno lastnino, tržno gospodarstvo in mednarodno menjavo. Ker je meja med ekonomijo in politiko tanka, se v delu dotaknemo tudi avtoritarne in demokratične politične ureditve: prve v povezavi s komunizmom, druge pa s kapitalizmom. Izbrana država je Madžarska, za katero je podana analiza naslednjih makroekonomskih kazalnikov: BDP, BDP/prebivalca, stopnja brezposelnosti, industrijska aktivnost, stopnja investicij, vrednost zunanje trgovine in indeks HDI. Država je do leta 1989 imela komunistični ekonomski sistem, nato pa so v obdobju tranzicije sprejeli kapitalizem. Analiza kazalnikov pokaže, da ima kapitalizem več pozitivnih vplivov na dolgoročni gospodarski razvoj Madžarske kakor komunizem. Kazalniki so v obdobju kapitalizma na bistveno višji stopnji, kot so bili v obdobju pred letom 1989.
Ključne besede: Gospodarska rast, gospodarski razvoj, komunizem, kapitalizem, avtokracija, demokracija, makroekonomski kazalniki Madžarske, indeks HDI.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2015; Ogledov: 2047; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
ZUNANJA TRGOVINA NEMČIJE
Natalija Žerjav, 2013, diplomsko delo

Opis: Nemčija je eno od najbolj razvitih svetovnih gospodarstev in hkrati precej odprto gospodarstvo. Ima močan izvozni sektor, saj izvozi okoli 40% vrednosti svojega bruto domačega proizvoda in je glede na izvoz druga največja svetovna trgovinska velesila. Že pred davnimi leti so nemški ekonomisti govorili o mednarodnem trgovanju. Tako je na primer nemški ekonomist Friedrich List poudarjal, da je ameriško konkurenco treba zaščititi pred angleško, ščititi pa jo je treba tako dolgo, dokler sama ne bo postala dovolj konkurenčna. Pomembno pri tem je, da ne uničiš tuje konkurence, ampak okrepiš svojo. Zagovarjal je tudi zaščito industrije, ne pa kmetijstva. Ta ideja je še dandanes »živa« zaradi tega, ker so koristi tistih, ki z zaščito pridobijo, neprimerno večje od stroškov tistih, ki jih utrpijo. Te ideje so v Nemčiji postale realnost, tako vsaj kažejo vsi ekonomski kazalniki, ki jih bomo v nadaljevanju tudi opisali. V letu 2008 je svet zajela svetovna gospodarska kriza. Njene posledice, kot so na primer upad števila zaposlenih, zmanjšanje kupne moči prebivalstva, počasnejša gospodarska rast itd.,so vidne tudi v nemškem gospodarstvu. V nadaljevanju bomo natančneje predstavili, kakšno je trenutno stanje nemškega gospodarstva. Zaradi vse večje prisotnosti globalizacije in medsebojne povezanosti med državami se je vpliv finančne in gospodarske krize hitro preselil v avtomobilsko industrijo, ki je najpomembnejša industrija v Nemčiji in predstavlja delovno mesto za vsakega sedmega prebivalca Nemčije. Povpraševanje po avtomobilih je močno upadlo, kopičile so se zaloge vozil, naraščali so stroški skladiščenja, proizvodnja je močno upadla, ponekod celo ustavila in posledično so ljudje ostali brez zaposlitve.
Ključne besede: zunanja trgovina, Nemčija, gospodarski kazalniki, avtomobilska industrija, izvoz, uvoz, trgovinska bilanca
Objavljeno v DKUM: 05.11.2013; Ogledov: 1383; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (951,80 KB)

5.
ZUNANJA TRGOVINA V JUGOVZHODNI EVROPI
Ana Vrečer, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Zunanja trgovina je trgovina med državami in je zelo pomembna in koristna za vse države. Države Jugovzhodne Evrope so skozi zgodovino šle preko mnogih sprememb, kar je vplivalo na njihov razvoj. V 90. letih 20. stoletja so države iz socialistične družbene ureditve prešle na demokratično. To so bile države na prehodu oziroma v tranziciji. Cilj je bil, da se uvede tržno gospodarstvo in privatizacija. Gre za gospodarsko manj razvite dežele, vendar se počasi in vztrajno razvijajo ter sledijo ostalim evropskim državam. Zunanja trgovina je zanje zelo pomembna, saj gre za relativno manjše države, ki vseh dobrin ne proizvedejo same in so tako odvisne od uvoza. Prav zaradi tega je skupna vrednost uvoza mnogo višja od skupne vrednosti izvoza. Preko zunanje trgovine so te države povezane s tujino. Analizirane države menjujejo s skoraj vsemi evropskimi državami, še posebej z Italijo, Nemčijo, Rusijo in sosednimi državami, ki so nekoč pripadale skupni državi Jugoslaviji.
Ključne besede: Zunanja trgovina, zakon komparativnih prednosti, Jugovzhodna Evropa, gospodarski kazalniki, izvoz, uvoz, trgovinski partnerji.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2011; Ogledov: 1443; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (926,96 KB)

6.
DOBRO POČUTJE IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH PRI DELU
Jasmina Paska, 2009, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih raziskovanja dogajanja v podjetjih ugotavljajo, da je človek ključni dejavnik vseh aktivnosti v podjetju. Človeški kapital postaja vse bolj cenjen v ohranjanju konkurenčnosti na globalnem trgu. V podjetju se lahko nezadovoljstvo zaposlenih kaže v izgubi volje za delo, namernem zmanjševanju delovnih naporov, širjenju nezadovoljstva med sodelavci, izostajanje z dela, stavke,… Zato je najboljša strategija podjetja, da odstrani vzroke nezadovoljstva zaposlenih. To je možno le, če vodstvo ugotovi, kakšni so vzroki in katere skupine zaposlenih so jim najbolj izpostavljene. Tako bodo lahko zadovoljni zaposleni sledili svojim ciljem in ciljem podjetja ter pokazali svojo učinkovitost in tako prispevali največ k uspešnosti podjetja. Ključnega pomena za uspešno delo so predvsem medosebni odnosi med zaposlenimi. Da bi se zaposleni dobro počutili na svojem delovnem mestu in bi z veseljem opravljali svoje delo, se morajo razumeti s sodelavci in nadrejenimi, sicer so napeti in komaj čakajo, da zapustijo svoje delovno mesto. Najbolj pomembna lastnost dobrega počutja so vrednote, saj le te ljudi vežejo. Člani neke socialne skupine z med seboj usklajenimi vrednotami se počutijo dobro, saj so jim pomembne enake oziroma podobne stvari. Nekdo daje prednost zabavi, drugi družini, tretji pa zdravju ali kariernemu uspehu. Zato ob sebi potrebujemo ljudi, s katerimi te naše prioritete delimo. Pomembno dejstvo je, da se bomo na delovnem mestu boljše počutili, če bodo naše karierne vrednote usklajene z vrednotami podjetja. Bolj kot se vrednote razlikujejo, težje bomo delali in manj verjetnosti je, da bomo zjutraj odhajali na svoje delovno mesto z nasmehom na ustih in polni energije.
Ključne besede: Ključne besede: pozitivna psihologija, subjektivno emocionalno blagostanje, psihično blagostanje, model petih velikih faktorjev osebnosti, dimenzije psihičnega blagostanja, teoretske razlage subjektivnega blagostanja, politika in dobro počutje zaposlenih, gospodarski kazalniki in dobro počutje zaposlenih, socialni odnosi, vera, kultura in dobro počutje, dobro počutje pri delu, fizično ter mentalno zdravje zaposlenih, prosti čas in dobro počutje, denar in dobro počutje, podjetje, zadovoljni zapo
Objavljeno v DKUM: 26.07.2010; Ogledov: 7769; Prenosov: 1903
.pdf Celotno besedilo (735,81 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici