1. Turizem v obdobju aktualnih političnih, gospodarskih in družbenih sprememb v svetuŠpela Vodišek, 2017, diplomsko delo Opis: Svet so zaznamovale raznovrstne politične, gospodarske in družbene spremembe, ki so neposredno vplivale tudi na turizem. Spremembe so bile ključne za razvoj transporta, informacijsko-komunikacijske tehnologije in vključevanje novih, hitro rastočih gospodarstev v turistično ponudbo. To je pustilo posledice, ki so vodile v razcvet turizma.
V diplomskem projektu obravnavamo aktualne politične, gospodarske in družbene spremembe v svetu ter njihove posledice za turizem. V empiričnem delu med drugim analiziramo strateške usmeritve slovenskega turizma in njihovo prilagajanje razvojnim trendom na področju turizma v svetu. Ključne besede: politične spremembe, gospodarske spremembe, družbene spremembe, turizem, Slovenija Objavljeno v DKUM: 04.12.2017; Ogledov: 1418; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,92 MB) |
2. Strukturne spremembe mariborskega gospodarstva po letu 1991Lučka Lorber, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava strukturne spremembe mariborskega gospodarstva v tranzicijskem obdobju in v času pridruževanja Slovenije skupnemu evropskemu trgu. Poudarek je dan posledicam negativne deindustrializacije. Ob prvih znakih krize v nosilnih proizvodnih dejavnostih je prišlo do velikega števila brezposelnih in padca dohodka mariborskega gospodarstva v bruto nacionalnem dohodku države. Z analizo gospodarskih strukturnih sprememb v obdobju 1991-2004 ugotavljamo, da je ključni razlog zaostajanja razvoja mariborskega gospodarstva v nizkem investicijskem vlaganju, ki dosega v tem obdobju okoli 90 odstotkov republiškega povprečja. Gospodarsko rast je zavirala tudi nizka dodana vrednost na zaposlenega, neustrezna demografska slika prebivalstva in pomanjkanje gospodarske strategije mesta. Ključne besede: gospodarstvo, mariborsko gospodarstvo, strukturne spremembe, deindustrializacija, negativna deindustrializacija, gospodarske dejavnosti, lizbonska strategija, Maribor Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1272; Prenosov: 145
Celotno besedilo (739,75 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Gospodarske spremembe v Sloveniji in državah Zahodnega BalkanaRosana Breznik, 2011, diplomsko delo Opis: Po definiciji Evropske unije, ki so ga sprejele članice, razumemo pod pojmom Zahodni Balkan države nastale na območju nekdanje Jugoslavije brez Slovenije in z Albanijo. V diplomskem delu Gospodarske spremembe v Sloveniji in državah Zahodnega Balkana so prikazane in primerjane gospodarske spremembe, ki so se zgodile znotraj omenjenih držav v dvajsetih letih po padcu berlinskega zidu in družbeno političnih spremembah, ki so sledile. Namen je predstaviti proces tranzicije in analizirati strukturne spremembe v gospodarstvih Slovenije in državah Zahodnega Balkana, s poudarkom na nekaterih pomembnih mejnikih, kot je razpad Jugoslavije, nastanek novih držav in prehod na tržno gospodarstvo. Z razpadom Jugoslavije v začetku devetdesetih let je prišlo do preoblikovanja nekdanjih jugoslovanskih republik v samostojne države. Hkrati se je oblikovala nova država Kosovo z večinskim albanskim prebivalstvom na ozemlju nekdanje avtonomne pokrajine Kosovo, ki je bila del Republike Srbije. Rezultati tranzicije gospodarstev nekdanjih socialističnih držav, s prehodom iz socialističnega gospodarskega modela v tržno naravnano kapitalistično gospodarstvo so bili različni. Razlog je v različnih razvojnih stopnjah gospodarstev ob začetku tranzicije, ki so bile odraz zgodovinskega razvoja držav. Poleg strukturnih problemov nacionalnih gospodarstev so na uspeh tranzicije vplivali oboroženi spopadi na območju nekdanje Jugoslavije, predvsem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Za vključevanje držav Zahodnega Balkana v evro atlantske povezave je nujno potrebno prestrukturiranje gospodarskih dejavnosti, prehod v postindustrijsko dobo in usklajevanje nacionalnih zakonodaj ter standardov s predpisi Evropske unije. Do začetka tranzicije je gonilno silo gospodarske rasti predstavljala razvita industrija, kar še posebej velja za Slovenijo, Hrvaško ter delno za Bosno in Hercegovino. Kmetijstvo je bilo zelo pomembno za Srbijo, medtem ko sta Makedonija in Črna gora zaostajali v razvoju vseh gospodarskih sektorjev. Strukturni problemi nacionalnih gospodarstev so razvidni iz razmerij med sektorji. Tako je kmetijstvo še vedno zaposlovali veliko delovne sile, industrija je prispevala nesorazmerno visok delež. Struktura industrije je temeljila na delovno intenzivnih in energetsko potratnih tehnologijah. Pomanjkanje sodobnih industrijskih panog se je odražalo v slabo razvitem terciarnem sektorju. Najslabše izhodišče od držav Zahodnega Balkana je imela Albanija, kar je posledica politične diktature, samoizoliranosti in zaprtosti nacionalnega gospodarstva. Ključne besede: gospodarske spremembe, Slovenija, integracija v EU, Zahodni Balkan, tranzicija, socializem, svetovna gospodarska kriza Objavljeno v DKUM: 06.02.2012; Ogledov: 2949; Prenosov: 414
Celotno besedilo (2,87 MB) |
4. REORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V STORITVENEM PODJETJUVanja Voršič, 2011, diplomsko delo Opis: Svojo diplomsko nalogo sem si zastavila tako, da sem najprej v prvem teoretičnem delu predstavila teorijo reorganizacije in upravljanja človeških virov različnih avtorjev. V drugem praktičnem delu pa sem s pomočjo izbranega javnega podjetja Prlekija d.o.o. ter metodo Rollsroyce predstavila proces zaposlovanja in izbira novozaposlenih ter predstavila spremembo organizacijske strukture podjetja.
V Javnem podjetju Prlekija d.o.o. se zavedajo, da je uspešnost podjetja odvisna v današnjem času od ključnega dejavnika, ki odloča o konkurenčnih sposobnostih podjetja- od človeka. Ustrezno ravnaje človekovih zmožnosti je izhodišče za povečanje produktivnosti, kakovosti, spodbujanje ustvarjalnosti zaposlenih, obvladovanje stroškov in zadovoljevanje kupcev podjetja.
Menimo, da bi morali v javnem podjetju Prlekija d.o.o., še večji poudarek nameniti osveščenosti vseh zaposlenih o pomembnosti upravljanja človeških virov. Strinjamo se z razmišljanji Jereba (2002, 82), ki pravi, da mora sistem upravljanja s človeškimi viri zagotavljati stalen strokovni, delovni in osebnostni razvoj zaposlenih ter omogočati optimalno izrabo kadrovskih virov v skladu z razvojnimi načrti, interesi in potrebami organizacije. V podjetju mora biti prisotna optimalna prilagojenost klasifikacije in izobrazbene strukture zaposlenih, strokovnih znanj, sposobnosti in veščin potrebam dela. S tem bodo zaposleni bolje prilagojeni delu, manj bo nelagodja, manj nesreč pri delu, večja bo učinkovitost, storilnost ter produktivnost in več bo inovacijskih predlogov.
Na podlagi vsega ugotovljenega je naš predlog, da bi v podjetju zbirali podatke o uspešnosti zaposlenih s posebnimi razgovori vodje z podrejenimi, da bi ugotovili in ocenili, kaj se je v preteklosti dogajalo in kaj naj bi se v bodoče spremenilo. Podlaga za razgovore bi lahko bil poseben sistem spremljanja in zapisovanja vseh ustreznih podatkov o dogajanju pri delu posameznega delavca, o njegovih dosežkih.
Cilji in aktivnosti za doseganje ciljev podjetja, upoštevajo poslanstvo, vizijo in vrednote podjetja in jih operacionaliziramo z modelom ciljnega vodenja podjetja, po katerem so na rednih letnih razgovorih posamezni cilji po sistemu »top down« predstavljeni in dogovorjeni z vodji področij ter z vsemi zaposlenimi delavci, njihovo doseganje oz. preseganje pa je povezano v sistem nagrajevanja delovne uspešnosti, ki se preverja mesečno.
Menimo, da smo z reorganizacijo in upravljanjem človeških virov odstranili večino težav s katerimi se srečujejo podjetja, predvsem v času, ki nas je doletel, ko se na trgu pojavlja gospodarska kriza. Z delno prilagoditvijo funkcionalne organiziranosti podjetje, smo želeli ohraniti pristne medčloveške odnose in hkrati spodbuditi zdravo tekmovalnost znotraj posameznih funkcionalnih enot. Temelj pa je bilo zagotovo upravljanje s človeškimi viri, kot pridobivanje, selekcioniranje, motiviranje ter izobraževanje novo zaposlenih.
Brez pravilnega sistema izbire novih kadrov bi lahko podjetje zaposlilo ljudi, ki bi oslabili položaj na trgu, ter enormno povečali stroške dela. metodo Rollsroyce opazovalnih centrov smo izbrali kot edino, ki daje gotovost, da do takšnega scenarija ne pride. Ključne besede: reorganizacija, upravljanje človeških virov, motiviranje, zaposlovanje, nagrajevanje, gospodarske spremembe, zadovoljstvo na delovnem mestu, sprememba organizacijske strukture, metoda Rollsroyce, uvajanje zaposlenih Objavljeno v DKUM: 20.01.2012; Ogledov: 2623; Prenosov: 235
Celotno besedilo (558,36 KB) |
5. Prevzemi v generični farmacevtski industriji : diplomsko deloVesna Kadivnik, 2006, diplomsko delo Ključne besede: prevzemi podjetij, združitve podjetij, pripojitve podjetij, gospodarske družbe, farmacevtska industrija, zdravila, pravna ureditev, Evropa, Slovenija, ZDA, gospodarsko pravo, pravo družb, organiziranost, ponudba, zakonodaja, delničarstvo, spremembe, upravljanje, prestrukturiranje, kapitalske družbe, regulacija, poslovno sodelovanje, integracija, kooperacija Objavljeno v DKUM: 28.09.2007; Ogledov: 3026; Prenosov: 339
Celotno besedilo (480,23 KB) |
6. Finančna analiza družbe Dravske elektrarne Maribor : diplomsko deloVesna Medoš, 2006, diplomsko delo Ključne besede: poslovne finance, finančna analiza, gospodarske družbe, delovanje, spremembe, elektrarne, metode, podpora, financiranje, kazalniki, indikatorji, modeli, planiranje, organiziranost, podjetje, Slovenija, delovna organizacija, dodana vrednost, struktura Objavljeno v DKUM: 28.09.2007; Ogledov: 2687; Prenosov: 242
Celotno besedilo (469,29 KB) |
7. Analiza organiziranosti računovodstva v družbi Dravske elektrarne Maribor s predlogi sprememb : diplomsko deloIlona Pušnik, 2004, diplomsko delo Ključne besede: računovodstvo, gospodarske družbe, delovanje, spremembe, elektrarne, poslovodni delavci, podpora, računovodski izkazi, planiranje, organiziranost, knjigovodstvo, Slovenija, delovna organizacija, obračuni, kontrola, struktura Objavljeno v DKUM: 28.09.2007; Ogledov: 3535; Prenosov: 539
Celotno besedilo (409,64 KB) |