| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
David A. Moss in John A. Cisternino (urednika), New perspectives on regulation
Dejan Romih, 2010, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: recenzije, svetovno gospodarstvo, finančna kriza, gospodarske krize, krize
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 88; Prenosov: 0

2.
Svetovna finančna in gospodarska kriza ter izhod iz nje
Dejan Romih, 2010, strokovni članek

Ključne besede: finančna kriza, gospodarske krize, krize, svetovno gospodarstvo
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 486; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (70,43 KB)

3.
VIA MALA - NASILJE V DRUŽINI LAURETZ
Aleksandra Jošar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo VIA MALA- NASILJE V DRUŽINI LAURETZ je poskus restavracije sistema kazenskega prava v Švici ob primeru literarnega besedila Johna Knittela: Via Mala. Delo je razdeljeno na tri dele, v prvem delu je predstavljeno nasilje v družini Lauretz, v drugem družbene okoliščine po prvi svetovni vojni in v tretjem religioznost okolja, kakor ga je doživljala in v okolju živela družina Lauretz. Nasilje, ki ga je nad družinskimi člani izvajal oče Jonas Lauretz, je vodilo v večkratne trajne telesne okvare družinskih članov. Štirimesečna zaporna kazen, ki jo je Jonas Lauretz prestal zaradi drugih kaznivih dejanj ne pa zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini, ga ni odvrnila od nasilja. Dogodek, ko je Jonas Lauretz odtujil visok denarni znesek hčerki Silveli (ki ji ga je v oporoki zapustil slikar Matias Lauters) je vodil k umoru. Očeta je s pomočjo dninarja Jorija Wagnerja umoril sin Niclaus, ki sta mu pomagali tudi sestra Hanna in mati Marta. Sestra Silveli, ki je v času storitve kaznivega dejanja ni bilo doma, se nad očetom ni pregrešila. Kljub temu, da ni odobravala njihovega strašnega dejanja je bila do svoje družine solidarna in je preiskovalnim organom lagala samo zato, da bi Jonasa Lauretza razglasili za izginulega. Silveli je v svetu spoznala preiskovalnega sodnika Andreasa von Richenaua in se z njim poročila, ni pa mu povedala resnice o izginotju svojega očeta. Zadeva se je zapletla, ko je Andreas po službeni dolžnosti dobil v roke akte o Silvelinem očetu. Ko je preiskoval skrivnostno smrt svojega tasta, je v aktih odkril nedoslednosti in pričel dvomiti o njegovem izginotju. Odgovore na nepojasnjena vprašanja je najprej iskal pri Silveli, ker pa mu ni hotela povedati resnice, je družino Lauretz soočil s svojimi sumi in pod njegovim pritiskom je najprej klonila Hana in nato še Niklaus. Izvedel je za strašni zločin Lauretzovih nad očetom – očetomor. Andreas bi moral zločin razkriti javnosti in storilce postaviti pred sodišče, ki bi jih zagotovo obsodilo. Po dolgem boju s samim seboj in kljub kršenju načel poklicne etike ter visokem tveganju osebne časti se je Andreas odločil, da jim bo pomagal. Uvidel je, da so morili iz samoobrambe in človeški družbi niso bili nevarni. Prikril je zadevo Lauretz s tem, da je po upravni poti, z objavo razglasa o izginitvi Jonasa Lauretza, zadevo ad acta pospravil v globine arhiva. Tako je rodbino Lauretz rešil pred brezobzirnostjo zakona. V drugem delu diplomskega dela sem analizirala ostro časovno ozračje v času po prvi svetovni vojni. To je bil čas svetovne gospodarske krize, v duhu katere je napisan roman Via Mala. Kriza se je odražala tako na področju gospodarskega kot političnega in moralnega življenja prebivalcev Švice. V tretjem delu diplomske naloge sem opredelila religioznost družine Lauretz skozi roman. Dejstvo, da so bili precej edini protestanti v vsej pokrajini in so tako imeli na kupe sovražnikov, se je odražalo tudi v življenju Lauretzovih otrok.
Ključne besede: nasilje v družini Lauretz, očetomor, razglasitev Jonasa Lauretza za izginulega, ostro časovno ozračje v času velike gospodarske krize v Švici, religioznost v družini Lauretz, Kazenski zakonik Švice.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 782; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (971,73 KB)

4.
Družbena odgovornost na temelju zadostne in potrebne celovitosti posameznikov ter njihovega blagostanja - možen odgovor na finančno, gospodarsko in družbeno krizo iz leta 2008
Simona Šarotar Žižek, Matjaž Mulej, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Aktualna kriza ni samo finančna in gospodarska, ampak predvsem družbena: temelji na prešibki in premalo celoviti odgovornosti vplivnih. Temelj vsake družbe so posamezniki, ki so tudi bistveni del koncepta družbene odgovornosti. Ta je lahko možen način reševanja obstoječe krize in tudi preprečevanja nastanka podobnih kriz. Da bi bil koncept družbene odgovornosti pri tem učinkovit, ga je treba nadgraditi tako, da bo temeljil na: (i) povečevanju objektivnega blagostanja, (ii) preprečevanju negativnih in krepitvi pozitivnih vplivov na naravno in družbeno okolje, (iii) pozitivnem vplivu na porast celovitosti subjektivnih izhodišč ljudi in (iv) zadostni in potrebni celovitosti ljudi.
Ključne besede: krize, družbena odgovornost, blaginja, finančna kriza, gospodarske krize, družbena kriza
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 524; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
7.
Uporaba koncepta vitke proizvodnje v področju vzdrževanja
Primož Filipič, 2014, diplomsko delo

Opis: Vzdrževanje strojev in naprav predstavlja eno najpomembnejših področij učinkovitega poslovanja v podjetju. Vzdrževanje je pomembno predvsem za zagotavljanje zanesljivosti proizvodnih sistemov, kar pozitivno vpliva na vrednost dovoljenih stroškov. Čeprav se držimo klasičnih metod vzdrževanja, nas gospodarska in ekonomska kriza silita v nenehne novosti in izboljšave v podjetju, kot je uporaba vitke proizvodnje in uvajanje metod vitkega vzdrževanja. Vitke metode nam omogočajo visoko nadzorovane procese z dobrim vzdrževanjem, urejenostjo in čistočo, ki v svoja načela vključujejo celoten sistem, vse zaposlene v podjetju ter nenehne izboljšave. To so napredne in izpopolnjene metode, ki izvirajo iz Japonske, kjer imajo zelo visoke standarde v podjetjih. Tudi v nekaterih slovenskih podjetjih so vitke metode že zelo uveljavljene. Veliko dejavnikov vpliva na to, katera metoda vitkega vzdrževanja je primerna za posamezno podjetje. Podjetja običajno prilagajo te metode glede na svoje edinstvene potrebe in razmere. Namen diplomske naloge je prikazati splošno uporabo vzdrževanja v industrijskem podjetju, pomembnost njene funkcije, uporabo načel vitke proizvodnje in spoznavanje metode vitkega vzdrževanja.
Ključne besede: vzdrževanje, funkcija vzdrževanja v podjetju, TPM, vitko vzdrževanje, Kaizen, 5S, metoda 20 ključev, računalniška podpora v vzdrževanju, vpliv gospodarske krize
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 1420; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

8.
VLOGA INŠPEKCIJE DELA PRI VARSTVU DELAVCEV V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Tanja Breznik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana in pojasnjena dejanska vloga inšpekcije dela pri varstvu delavcev v času gospodarske krize. V času gospodarske krize se je potreba po varstvu delavcev znatno povečala. Negativne spremembe na trgu dela in naraščajoče kršitve so postale pravi izziv. Posledice gospodarske krize so žal vplivale tudi na delovanje inšpekcije kot celotnega sistema. Učinkovit inšpekcijski sistem lahko seveda zagotavlja boljše varstvo. To pa se tukaj odraža predvsem v ukrepih, ki jih ima inšpekcija na voljo. Ob analizi najpogosteje kršenih institutov so predstavljeni in pojasnjeni posamezni ukrepi in relevantna sprememba zakonodaje.
Ključne besede: zaščita delavcev, vloga inšpekcije, vpliv gospodarske krize, ukrepi, sprememba zakonodaje
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 939; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

9.
VPLIV GOSPODARSKE KRIZE NA BREZPOSELNOST: PRIMERJALNA ANALIZA ŠPANIJE IN NEMČIJE
Asja Pehar, 2012, diplomsko delo

Opis: Gospodarske krize so bile vedno neželene in nenadne. Čeprav bi lahko vsaj kakšno pričakali pripravljeni, s shranjenimi rezervami, jih navadno ne. Odgovor se verjetno skriva v človeški naravi, saj v časih, ko nam gre dobro, večinoma ne razmišljamo o slabih razmerah, v katerih bi se enkrat morda lahko znašli. To se je zgodilo namreč z zadnjo krizo, ki se je iz recesije razširila v globalno gospodarsko krizo. Poslabšalo se je stanje tistih, ki so že prej imeli težave, kot je na primer Španija in po koncu okrepila tista gospodarstva, ki so že prej mislila na prihodnost, med drugimi Nemčija. Zakaj takšne razlike med tema državama? Razlikujeta se po geografski legi, ki državi prav gotovo da neke značilnosti in specifične lastnosti, kot je na primer pregovorna ležernost in sproščenost južnih držav in natančnost ter urejenost severnih. Tudi zgodovinski razvoj držav vpliva na sedanje stanje, Nemčija se je že zgodaj razvila v obetavno gospodarstvo, česar pa za Španijo ne moremo trditi, saj je bila še takrat, ko je bila v drugih evropskih državah industrijska revolucija že v polnem teku, pretežno agrarna. Glede pretresov niti Nemčija niti Španija nista bili izjemni, saj je prva morala graditi gospodarstvo pravzaprav iz temeljev, po popolnoma porušenju 2. svetovne vojne. Razvoj Španije pa je prav tako za desetletja zavrla državljanska vojna v 30. letih prejšnjega stoletja in Francov diktatorski režim. Kaj je tisto, kar bo pripeljalo Evropo oziroma svet iz sedanjega stanja kriz in recesij, je težko napovedati. Kakršnikoli že so ukrepi, v vsaki krizni situaciji pomaga sloga, sodelovanje, trud po najboljših močeh in strokovne ter osebnostne kompetence.
Ključne besede: gospodarska kriza, posledice krize, finančni trgi, upad gospodarske rasti, brezposelnost, Nemčija, Španija
Objavljeno: 07.12.2012; Ogledov: 2450; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (893,17 KB)

10.
MODEL VODENJA V ČASU AKTUALNE GOSPODARSKE KRIZE
Klemen Žibret, 2012, magistrsko delo

Opis: Fenomen iskanja idealnega (modela) vodenja obstaja, odkar obstajajo podjetja. Poskusi »predpisovanja« ideala so bili v preteklosti pogosti, prav tako pa so pogosti tudi v času, ko se je samo vodenje, predvsem zaradi vpliva zunanjih dejavnikov aktualne gospodarske krize, spremenilo. Gospodarske krize so večinoma proučevane z makroekonomskega vidika, manj z mikroekonomskega vidika, še manj pa z vidika vodenja, kar je tudi predstavljalo eno ključnih omejitev našega raziskovanja. V našem delu smo v začetku analizirali gospodarske krize z makroekonomskega vidika (pri tem smo se predvsem usmerili na aktualno gospodarsko krizo in veliko depresijo 1929–1932). V nadaljnjih poglavjih pa smo tudi predstavili spremembe v vedenju vodij in sodelavcev v času negotovosti (kar aktualna gospodarska kriza zagotovo je). Tako smo uspeli pojasniti potrebno po spremembi modela vodenja v času aktualne gospodarske krize, v nadaljevanju pa predstavili ustrezen teoretični model vodenja. Pri oblikovanju celovitega teoretičnega modela vodenja v času aktualne gospodarske krize se nismo usmerjali v identificiranje (naj)ustrezne(jše)ga stila vodenja, temveč smo se posvetili elementom vodenja, ki bi jih model vodenja v času aktualne gospodarske krize moral vsebovati, in povezavam med njimi. Pri teh posameznih elementih vodenja pa smo opredelili nekatere priporočljive vzorce vedenja vodij. Izhajali smo iz dejstva, da vsaka akcija vodje povzroči (re)akcijo sodelavcev. Prav tako smo izpostavili vodjo kot ključni element vodenja (podobno kot večina sodobnih znanstvenih teorij vodenja) ter odnos med vodjo in sodelavci, katerega glavno povezovalo je zaupanje. Združili smo izsledke praktičnih raziskav nekaterih globalnih svetovalnih managerskih podjetij v času aktualne gospodarske krize, ki so proučevala poglede vodij na spremembe v vodenju v času gospodarske krize (s pomočjo sinteze ugotovitev teh raziskav smo identificirali pomembne elemente vodenja v času aktualne gospodarske krize) in ključnih elementov vodenja, ki jih izpostavljajo sodobne znanstvene teorije vodenja. Tako smo modelu zagotovili ustrezno celovitost. V samem modelu vodenja smo izpostavili pomen zaupanja med sodelavci in vodjo. Zaupanje je temeljni povezovalni člen vseh kriznih elementov vodenja, ki jih model vsebuje. Takšno vlogo smo zaupanju pripisali zaradi že omenjenih sprememb vedenja vodij in sodelavcev v času negotovosti; oboji se srečujejo s povečanim stresom, (osebno) negotovostjo in strahom. Medsebojno zaupanje in povezanost predstavljata ključni dejavnik uspeha vodenja v času aktualne gospodarske krize, kar izhaja tudi iz izsledkov raziskav, ki smo jih v našem delu analizirali. Spremembe modela vodenja ni možno izvesti brez sprememb na strani vodje. Vodja mora biti tisti, ki mora najprej dokazati (sebi in sodelavcem), da je zmožen (samo)spreminjanja. Šele nato bo lahko učinkovito spremenil svoje sodelavce oz. njihovo vedenje. (Žal) pa ravno oseb(nost)ne spremembe vodje predstavljajo hkrati tudi največji omejevalni dejavnik pri spremembi modela vodenja oz. implementaciji predstavljenega celovitega teoretičnega modela vodenja v času aktualne gospodarske krize. Model, ki smo ga pripravili, doslej še ni bil praktično implementiran. Zato smo tudi ocenili možnosti implementacije modela v prakso, ob tem pa navedli nekatere ključne pogoje in možnosti ter omejitve praktične implementacije teoretičnega modela. Zaradi raznih omejitev bo model najverjetneje težko v celoti implementirati v prakso – vsekakor pa verjamemo, da bomo lahko učinkovito implementirali vsaj parcialne dele modela, saj se z vodenjem v času negotovosti srečujemo tudi sami pri svojem delu.
Ključne besede: gospodarska kriza, vodenje, model vodenja, teorije vodenja, komunikacija, zaupanje, vodenje v času aktualne gospodarske krize
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 2063; Prenosov: 419
.pdf Celotno besedilo (8,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici