| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 90
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Varnostne storitve za gospodarske družbe in druge organizacije
Tomaž Čas, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: varnost, zasebna varnost, varnostna politika, zasebno varovanje, varnostne službe, varnostne storitve, gospodarske družbe
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (324,14 KB)

2.
3.
Zloraba položaja s strani lastnikov poslovnih deležev : magistrsko delo
Antonella Detiček Sgueglia, 2023, magistrsko delo

Opis: Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic iz prvega in drugega odstavka 240. člena slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1) je najpomembnejše osrednje gospodarsko kaznivo dejanje iz 24. poglavja. Zakonski opis kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja odpira dilemo pravno zavarovane dobrine, ki naj bi se s predmetnim kaznivim dejanjem sploh varovala. To problematiko kot tudi ostala odprta vprašanja v okviru kaznivega dejanja zlorabe položaja iz 240. člena KZ-1 bom ob preučitvi sodne prakse obravnavala v svoji magistrski nalogi. Na zapletenost problematike kaže že sama sodna praksa, odzivi nanjo in kritike pravnih strokovnjakov, ki zagovarjajo različna stališča. Gospodarska kriminaliteta, v okviru katere uvrščamo tudi kaznivo dejanje iz 240. člena KZ-1, je eden od pomembnejših problemov sodobne družbe. Kljub temu, da je tovrstno kaznivo dejanje izredno pomembno, je sodna praksa na tem področju problematična in nejasna. Prav tako naletimo na nasprotujoča si stališča pravne teorije, ki v nas vzbujajo dvom o pravilnosti ureditve tovrstnega kaznivega dejanja na področju enoosebnih kapitalskih družb. Odsotnost drugih družbenikov v enoosebnih gospodarskih družbah povzroča večjo možnost zlorab. Zaradi strukture takšne družbe je privolitev v oškodovanje družbinega premoženja vselej podana, kar načenja vprašanje protipravnosti kaznivega dejanja. Starševski koncept in koncept ločevanja premoženja družbe od premoženja njenih članov v enoosebni gospodarski družbi za potrebe kazenskega prava nista ustrezna. V enoosebni družbi je edini družbenik tudi njen »gospodar«, saj kroji njeno pravno usodo. Funkciji lastništva in poslovodstva sta združeni v isti osebi, zatorej je oškodovanje lastne družbe le fiktivno – posameznik z oškodovanjem enoosebne družbe v resnici oškoduje le svoje lastno premoženje, ki ga je pravno pretvoril v samostojno pravno osebo, a ga lahko z likvidacijo lastne družbe pretvori nazaj v lastno premoženje.
Ključne besede: kazenska odgovornost, zloraba položaja ali zaupanja, pravno zavarovana dobrina, načelo ločenosti premoženja družbe od premoženja družbenikov, privolitev, enoosebne gospodarske družbe.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 403; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (781,57 KB)

4.
Študijsko gradivo pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme : zbirka vaj
Jerneja Prostor, Lina Burkelc Juras, 2023, učbenik za višje in visoke šole

Opis: Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je bilo pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme na drugi stopnji bolonjskega študija prava. Cilj tega predmeta je pridobiti integrirano znanje o različnih področjih gospodarskega prava in prava družb, ki je zahtevano pri opravljanju državnega pravniškega izpita. Študenti so zato z vajami v tem gradivu napoteni, da najprej ponovijo teoretično znanje o določeni tematiki, v nadaljevanju pa je zajetih nekaj praktičnih primerov, z reševanjem katerih študenti preverijo, ali so predavano snov pravilno razumeli. Pri reševanju je treba uporabiti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Zakon o sodnem registru (ZSReg), Obligacijski zakonik (OZ), Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2), Zakon o prevzemih (ZPre-1), Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1), Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Zakon o zavodih (ZZ), Zakon o zadrugah (ZZad), in druge, ter sodno prakso. Zbirka vaj obsega izbrana vprašanja z naslednjih področij: splošnega dela prava družb, povezanih družb, statusnega preoblikovanja družb, prenehanja družb, sodnega registra, gospodarskega pogodbenega prava, prava intelektualne lastnine in konkurenčnega prava.
Ključne besede: pravo družb, povezane družbe, statusno preoblikovanje, prenehanje družb, sodni register, gospodarske pogodbe, intelektualna lastnina, konkurenca
Objavljeno v DKUM: 09.08.2023; Ogledov: 393; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Slovenska podjetniška demografija in prenos podjetij : slovenski podjetniški observatorij 2018
Dijana Močnik, Mojca Duh, Katja Crnogaj, 2019, znanstvena monografija

Opis: V monografiji smo analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2017 ter primerjali ključne podatke za leto 2016 oziroma 2015 med Slovenijo in EU-28 oziroma posameznimi članicami v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, gradbeništva, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2017 v celotnem gospodarstvu 122.618 podjetij, ki so zaposlovala 563.356 ljudi. Največ podjetij (skoraj petina) je v Sloveniji leta 2017 delovalo v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Tudi v EU-28 je leta 2016 več kot četrtina podjetij (25,9 % ali 6,3 milijona) poslovala v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta dejavnost je zaposlovala največ ljudi, skoraj četrtino (23,4 % ali 33,3 milijona). Podjetja predelovalnih dejavnosti v EU-28 in Sloveniji so ustvarila največ dodane vrednosti. Povprečna dodana vrednost na zaposleno osebo za agregirane dejavnosti v EU-28 v letu 2016 je znašala 50.900 evrov, v Sloveniji pa 32.700 evrov (36 % manj), najvišja je bila na Irskem (135.600 evrov), najnižja pa v Bolgariji (12.600 evrov). V drugem delu smo proučevali prenos podjetij kot eno izmed od najbolj kritičnih faz v življenjskem ciklu podjetja. Anketirali smo izbrani vzorec strokovnjakov, ki na nacionalni ali regionalni ravni predstavljajo pomembne akterje v podpornem okolju za prenose MSP. Izvedli pa smo tudi raziskavo o prenosih podjetij med ustanovitelji/lastniki MSP v Sloveniji, saj nas je zanimalo, kako podjetniki načrtujejo izvedbo prenosa podjetja in kakšna je potreba po podpori v tem procesu. Pri tem smo se omejili na starostno skupino podjetnikov 55+ in poleg vidika upokojitve upoštevali tudi druge razloge za prenos podjetja.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, prenos podjetja, podporno okolje za prenose podjetij
Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 345; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Podjetniška demografija in značilnosti startup in scaleup podjetij : Slovenski podjetniški observatorij 2022
Matej Rus, Dijana Močnik, Katja Crnogaj, 2023

Opis: V prvem delu monografije smo proučevali temeljno poslovno demografijo slovenskih podjetij in jo primerjali z evropsko. Namen tega dela je, da dobimo temeljno sliko o slovenskih podjetjih in razumemo, kako je slovensko podjetništvo umeščeno v evropsko. Analizirali smo ključne značilnosti slovenskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so se leta 2021 ukvarjali s podjetniškimi aktivnostmi in so bili razvrščeni v vse dejavnosti SKD. V drugem delu raziskave smo proučevali značilnosti startup in scaleup podjetij. Osredotočili smo se predvsem na proučevanje nihovih značilnosti, potreb in izzivov, saj podjetja na začetku razvoja in pri prehodu v rast potrebujejo največ podpore in spodbud. Proučili smo njihov strateški pomen, naredili mednarodno primerjavo startup in scaleup podjetij, analizirali podporno okolje zanje ter na osnovi primarne raziskave med njimi podali ključne značilnosti ter priporočila za njihovo podporo in razvoj v Sloveniji.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, startup podjetja, scaleup podjetja, strategije in politike, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 19.04.2023; Ogledov: 486; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (12,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Podjetniška demografija in značilnosti digitalizacije malih in srednje velikih podjetij : Slovenski podjetniški observatorij 2021
Barbara Bradač Hojnik, Ivona Huđek, Dijana Močnik, 2022

Opis: V prvem delu monografije smo proučevali temeljno poslovno demografijo slovenskih podjetij in jo primerjali z evropsko. Namen tega dela je, da dobimo temeljno sliko o slovenskih podjetjih in razumemo, kako je slovensko podjetništvo umeščeno v evropsko. Analizirali smo ključne značilnosti slovenskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so se leta 2020 ukvarjali s podjetniškimi aktivnostmi in so bili razvrščeni v vse dejavnosti SKD. V drugem delu raziskave smo proučevali značilnosti digitalizacije z vidika gospodarstva. Osredotočili smo se predvsem na vidik malih in srednje velikih podjetij, saj le-ta potrebujejo največ podpore in spodbud za uspešno izvedbo digitalizacije. Najprej smo podali pregled značilnosti procesa digitalizacije, njegov vpliv na podjetja ter značilnosti digitalnih strategij in strateške podpore digitalizaciji na ravni Evropske unije in Slovenije ter pregled uvrstitve Slovenije na različnih lestvicah, ki merijo digitalizacijo. Nato smo analizirali rezultate primarne raziskave, ki smo jo izvedli med slovenskimi podjetji in podpornim okoljem za podjetništvo.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, digitalizacija, strategije in politike, mala in srednje velika podjetja, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 946; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (7,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Slovenska podjetja in značilnosti poslovnega prestrukturiranja : Slovenski podjetniški observatorij 2020
Dijana Močnik, Katja Crnogaj, Barbara Bradač Hojnik, Karin Širec, 2021

Opis: V prvem delu raziskave smo se posvetili temeljni poslovni demografiji slovenskih podjetij in jo primerjali z evropsko. Namen tega dela je, da dobimo temeljno sliko o slovenskih podjetjih in razumemo, kako je slovensko podjetništvo umeščeno v evropsko. Analizirali smo ključne značilnosti slovenskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so se leta 2019 ukvarjali s podjetniškimi aktivnostmi in so bili razvrščeni v vse dejavnosti SKD. V Sloveniji moramo spodbujati ustanavljanje novih podjetij s potencialom rasti in rast obstoječih podjetij. Pomembno pa je tudi razumeti, da morajo biti tudi obstoječa podjetja nenehno na preži za novimi poslovnimi priložnostmi in se permanentno prilagajati spremenjenim pogojem poslovanja, kar je druga tema letošnjega podjetniškega observatorija, kjer razpravljamo o prestrukturiranju podjetij. Da bi dobili čim boljši vpogled v procese poslovnega prestrukturiranja v Sloveniji, smo izvedli tudi primarno raziskavo med malimi in srednje velikimi podjetji ter eksperti podpornega okolja za podjetništvo.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, prestrukturiranje, poslovno, finančno in strateško prestrukturiranje, strategije in politike, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 21.04.2021; Ogledov: 1273; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Analiza razkritij tveganj v letnih poročilih izbranih gospodarskih družb
Kristina Kušar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali razkritja tveganj v letnih poročilih slovenskih gospodarskih družb. Cilj letnih poročil je interesnim skupinam predstaviti poslovanje podjetja in jim na podlagi ponujenih informacij omogočiti čim lažje odločanje. Na vzorcu 30 podjetij smo raziskali, kakšna je povezava med obsegom razkritij in lastnostmi določenega podjetja. Preverjali smo vpliv velikosti podjetja, finančnega vzvoda, revizijskega podjetja, ter vrste dejavnosti na obseg razkritij. Rezultati raziskave kažejo na to, da obstaja pozitivna povezava med velikostjo podjetja in obsegom razkritij, medtem ko finančni vzvod ter revizijsko podjetje nimata posebnega vpliva. Iz vsebinske analize, v kateri analiziramo informacijo glede na naravo, čas in tip, izhaja, da se večina razkritij tveganj navezuje na sedanji čas, informacije so po vsebini nevtralne ter opisne narave.
Ključne besede: razkritja tveganj, letno poročilo, finančna tveganja, nefinančna tveganja, gospodarske družbe.
Objavljeno v DKUM: 26.08.2020; Ogledov: 1027; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

10.
Kako izboljšati kazenski pregon gospodarskega kriminala v Sloveniji
Miha Šepec, 2011, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku se ukvarjam s tremi izključno kazenskopravnimi instrumenti, ki bi bistveno izboljšali učinkovitost kazenskih pregonov gospodarskega kriminala v Sloveniji. Namen prispevka je, v okviru materialnega kazenskega prava, predstaviti institut nepravih opustitev in predlog posebnega kaznivega dejanja prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe s strani organov vodenja in nadzora. V okviru procesnega kazenskega prava pa je namen predstaviti mehanizem pogajanja tožilca z obdolžencem kaznivega dejanja – angl. plea bargain (sporazum o priznanju krivde). Metode: Prispevek je teoretične narave. Temelji na primerjavi s tujo zakonodajo in spoznanjih anglo-ameriške kazenskopravne stroke in na avtorjevem poznavanju kazenskega zakonika in postopka. Ugotovitve: Posebno kaznivo dejanje prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe bi bilo potrebno v Kazenski zakonik še vnesti, prav tako pa v Zakon o kazenskem postopku institut plea bargain. Neprave opustitvene oblike izvršitve kaznivih dejanj v Sloveniji že poznamo, namen prispevka pa je na njih posebej opozoriti tudi z vidika pregona gospodarskega kriminala. Učinkovita raba in povezanost vseh treh instrumentov bi pripomogla k bolj učinkovitemu kazenskemu pregonu gospodarskega kriminala, ki danes velja za izredno škodljivo in težko dokazljivo obliko kriminala. Praktična uporabnost: Je ravno v ugotovitvah prispevka. V kolikor bi te bile prevzete v slovensko kazensko zakonodajo in tudi dejansko uporabljene, bi si lahko obetali bolj učinkovit kazenski pregon gospodarskega kriminala, več utemeljenih obtožnic in s tem obsodilnih sodb. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja nekatere ugotovitve, ki bi jih Slovenija v kazensko zakonodajo morala implementirati z namenom bolj učinkovitega pregona gospodarskih kaznivih dejanj. Ugotovitve so namenjene vsem, ki se ukvarjajo z gospodarskim in kazenskim pravom in tistim, ki problematiko gospodarskega kriminala preučujejo z drugih perspektiv.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, sporazum o priznanju krivde, kazniva dejanja, gospodarske družbe, kazenska odgovornost, zloraba položaja, tajkuni
Objavljeno v DKUM: 12.05.2020; Ogledov: 970; Prenosov: 69
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 18.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici