| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Strategije blagovnih znamk v različnih gospodarskih dejavnostih
Tjaša Zulficari, 2022, magistrsko delo

Opis: Današnje ekonomsko, tehnološko in poslovno okolje podjetij se zelo hitro spreminja. Podjetja se poskušajo in prilagoditi in odzvati na te spremembe, da bi lahko zagotovila svoj uspeh in obstoj tudi v prihodnosti. Podjetje si uspešen predor na bodisi domač bodisi tuj trg zagotovi le preko pravilnega razvoja blagovne znamke, ki podjetju omogoča uspešno pozicioniranje na trgu. Strategija blagovne znamke je tista, ki omogoča, da blagovna znamka deluje kot celota, ponuja osrednjo idejo, okoli katere se usmerjajo dejanja, vedenja in komunikacije določene blagovne znamke. Nujna je za vsako podjetje in postavlja temelje za uspešno uvajanje na trg. Odjemalci s pomočjo blagovne znamke zadovoljujejo svoje potrebe in rešujejo svoje probleme. Skrbniki blagovnih znamk v podjetju morajo ustvariti edinstveno zgodbo blagovnih znamk, ki ustreza željam in potrebam odjemalcev. Zaradi tega so skrbniki blagovnih znamk odgovorni za sprejemanje odločitev, na katere lahko vpliva več dejavnikov. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike pri odločanju o strategiji blagovne znamke glede na osnovno dejavnost, v kateri je registrirano podjetje. Po standardni klasifikaciji dejavnosti jih delimo v štiri skupine: primarno, sekundarno, terciarno in kvartarno gospodarsko dejavnost. Osnovne dejavnosti podjetij pa danes ne moremo poenotiti z blagovnimi znamkami in potrebami odjemalcev, ki jih zadovoljujejo s svojimi izdelki. Opazili smo, da registrirane dejavnosti in dejavnosti, za katere podjetja trdijo, da v njih poslujejo s svojimi blagovnimi znamkami, niso poenotene. Po opravljeni raziskavi smo podjetja razvrstili po skupinah, kamor se umeščajo sama z izbrano blagovno znamko, preverjali razlike med pristopi k strategijam blagovne znamke v skupini gospodarskih dejavnosti ter razlike med vrstami strategij podjetij v različnih skupinah gospodarskih dejavnosti. Povezanosti med izbiro vrst strategije in gospodarskih dejavnosti nismo ugotovili, hkrati pa smo zavrnili hipoteze, ki smo jih zastavili na začetku dela. Ugotovili smo, da se soodvisnost posameznih udeležencev v gospodarstvu prepleta in da brez prisotnosti in delovanja vsakega izmed njih gospodarstvo ne deluje. Osnovna dejavnost podjetja zato ni tista, ki določa vrsto strategije blagovne znamke.
Ključne besede: strategija, blagovna znamka, gospodarske dejavnosti, nakupni proces, strateški marketing
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 832; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

2.
Strukturne spremembe mariborskega gospodarstva po letu 1991
Lučka Lorber, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava strukturne spremembe mariborskega gospodarstva v tranzicijskem obdobju in v času pridruževanja Slovenije skupnemu evropskemu trgu. Poudarek je dan posledicam negativne deindustrializacije. Ob prvih znakih krize v nosilnih proizvodnih dejavnostih je prišlo do velikega števila brezposelnih in padca dohodka mariborskega gospodarstva v bruto nacionalnem dohodku države. Z analizo gospodarskih strukturnih sprememb v obdobju 1991-2004 ugotavljamo, da je ključni razlog zaostajanja razvoja mariborskega gospodarstva v nizkem investicijskem vlaganju, ki dosega v tem obdobju okoli 90 odstotkov republiškega povprečja. Gospodarsko rast je zavirala tudi nizka dodana vrednost na zaposlenega, neustrezna demografska slika prebivalstva in pomanjkanje gospodarske strategije mesta.
Ključne besede: gospodarstvo, mariborsko gospodarstvo, strukturne spremembe, deindustrializacija, negativna deindustrializacija, gospodarske dejavnosti, lizbonska strategija, Maribor
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1272; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (739,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
5.
6.
7.
8.
KRAS - KULTURNOZGODOVINSKI POGLED
Barbara Čepirlo, 2014, diplomsko delo

Opis: Opisani so pomembni kraji in vasi, ki tradicionalno ohranjajo etnološko in kulturno dediščino pokrajine, zlasti vloga Trsta – mesta, ki je s pristaniščem in dobrinami iz Sredozemlja oskrbovalo kraje v zaledju – nato kulturne institucije, muzejska dejavnost ter sakralna in stavbna dediščina na območju celotnega Krasa. Izpostavljene so tudi ključne osebnosti s področja literature, zgodovine, filma, umetnosti …, ki so strnjeno poseljenim krajem in klenim Kraševcem v njihovem kulturnem življenju pustile poseben pečat.
Ključne besede: Kras, Sežana, Trst, arheološka najdišča, gospodarske dejavnosti, etnološke posebnosti, kulturna dediščina, pomembne osebnosti.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2014; Ogledov: 2069; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici