| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UKREPI ZA REŠEVANJE FINANČNE KRIZE
Simona Verbovšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Izraz finančna kriza vsebuje poleg valutne in bančne tudi dolžniško krizo, saj zanjo ni enotne definicije. Do trenutne finančne krize, ki je najhujša po 2. svetovni vojni, je prišlo zaradi padca cen nepremičnin in prenehanja odplačevanja hipotekarnih kreditov. S hitrostjo in v obsegu, ki sta presenetila tako udeležence na trgih kakor tudi opazovalce, se je kriza takoj razširila na druge dele svetovnega finančnega sistema. Grozijo nam enormne posledice, saj že lahko čutimo posledice kot so zmanjšanje gospodarske aktivnosti, odpuščanja, porast brezposelnosti, stečaji podjetij in še kaj. Eden izmed načinov reševanja posledic krize so privatni prevzemi ali nacionalizacija kritičnih finančnih institucij, za odpravo vzrokov krize pa je potrebno stabiliziranje cen nepremičnin, oblikovanje cen novih finančnih instrumentov in obnova gospodarske rasti v ZDA in v svetu nasploh. Recesija se je s časovnim zamikom razširila povsod po svetu, vendar so zaradi vse večje globalizacije in tesnejše povezanosti trgov časovni zaostanki vse manjši, svetovna kontaminacija geografsko in sektorsko pa vse hitrejša. V svetu bo potrebno zgraditi novo mednarodno finančno arhitekturo, katere osnovni namen bi bil vzpostavitev pogojev za dobro delujoč mednarodni finančni sistem. Na področju mednarodnih financ se neprilagojenost sedanjega finančnega sistema novonastalim razmeram najbolj jasno kaže preko Mednarodnega denarnega sklada. Resna reforma mednarodne finančne arhitekture bo tako morala vsebovati ne le spremenjen vsebinski mandat te institucije, temveč bo morala zagotoviti tudi precej večji pomen razvijajočih se držav pri njenem upravljanju. Na vsebinskem področju dolgoročne rešitve mednarodnega finančnega sistema ne bodo mogoče, če ne bo vzpostavljen okvir, v katerem bi države učinkovito usklajevale svoje politike deviznega tečaja in odpravljale presežna plačilnobilančna neravnotežja. Za doseganje obeh ciljev bi bil Mednarodni denarni sklad, če bi bil primerno vsebinsko prilagojen, lahko primeren institucionalni okvir.
Ključne besede: finančna kriza, hipotekarni krediti, povezanost svetovnega gospodarstva, gospodarska rast, mednarodni učinki, recesija, protikrizni ukrepi, nova finančna arhitektura, Mednarodni denarni sklad
Objavljeno: 08.12.2009; Ogledov: 4997; Prenosov: 1205
.pdf Celotno besedilo (762,96 KB)

2.
PRAVNO - EKONOMSKI VIDIKI ZAPOSLOVANJA V LUČI GOSPODARSKE KRIZE
Boštjan Kranjec, 2009, diplomsko delo

Opis: V pričujoči diplomski nalogi se ukvarjamo s svetovno gospodarsko krizo in njenimi posledicami; pozornost namenjamo predvsem področju zaposlovanja. Neizbežna posledica vsake gospodarske krize, ki se ljudi najbolj dotakne, je prav brezposelnost. Gre za izredno občutljivo ekonomsko in socialno kategorijo; ob tem da zmanjšuje potencialno možni bruto domači proizvod, slabo vpliva na psihofizično počutje brezposelnih oseb. Zanima nas, kako se je spreminjala brezposelnost v Sloveniji od njene samostojnosti do danes, ko je zaradi recesije le-ta znova v središču pozornosti. Preučujemo nastanek gospodarske krize, njen potek, vzroke zanjo in posledice. V sklepnem delu raziščemo protirecesijske ukrepe zoper brezposelnost v naši državi ter soočimo različna mnenja.
Ključne besede: gospodarska kriza, brezposelnost, recesija, ukrepi, Slovenija
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2310; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

3.
TRŽENJSKI NAČRT TURISTIČNE AGENCIJE SONČEK V ČASU GOSPODARSKE RECESIJE
Mateja Šemrl, 2010, diplomsko delo

Opis: Prvi del diplomskega dela predstavlja sestavne dele trženjskega načrtovanja. Opredelimo faze v pripravi načrta trženja: analiza zunanjih in notranjih dejavnikov, določimo cilje, ki morajo biti merljivi, dosegljivi, spodbudni in usklajeni. Izberemo primerno strategijo, ki bo pripomogla k konkurenčni prednosti podjetja, sledi izvedba načrta, ugotavljanje rezultatov in seveda nadzor samega procesa. Opredelimo gospodarsko krizo, vzroke in posledice krize ter kakšne so napovedi za prihodnje. Naloga se osredotoča na strateško trženjsko načrtovanje v času gospodarske recesije. V drugem delu predstavimo Turistično agencijo Sonček, ki je na turističnem trgu prisotna že od leta 1993 in predstavlja eno od vodilnih turističnih agencij v Sloveniji. Kako gospodarska kriza vpliva na njen trženjski nastop in na kak način ohranja konkurenčno prednost.
Ključne besede: trženjski načrt, strateško načrtovanje, gospodarska recesija, kriza, turistična agencija
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 3554; Prenosov: 767
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

4.
POMEN VZAJEMNIH SKLADOV V ČASU RECESIJE
Igor Mrkela, 2011, diplomsko delo

Opis: Varčevanje v vzajemnih skladih je v ekonomsko najrazvitejših državah sveta ena najpomembnejših oblik dolgoročnega varčevanja prebivalstva že več desetletij. Predmet diplomske naloge je prikazati pomen vzajemnih skladov v času svetovne recesije gospodarstva. Vzajemni skladi so postali vedno bolj priljubljena naložba denarnih sredstev fizičnih oseb. Cilj diplomske naloge je predstaviti pomen vzajemnih skladov v času recesije. Pri temu pa še predstaviti višino donosa v vzajemne sklade, ki je za vlagatelje zelo pomemben. Najprej so razloženi osnovni pojmi o vzajemnih skladih in kakšne vrste vzajemnih skladov poznamo. Diplomsko delo vsebuje prikaz višine donosa iz letnih poročil družb za upravljanje: PRO banka, Medvešček Pušnik in Primorski skladi. V raziskovalnem delu je narejena primerjava donosov posameznih evropskih - slovenskih in ameriških vzajemnih skladov. Rezultati analize so grafično predstavljeni in komentirani. Ugotovili smo, da so naložbe v vzajemne sklade vedno bolj zanimive, predvsem zato, ker ob relativno visoki varnosti ponujajo tudi višje donose. Namenjene pa so vsem tistim, ki nimajo dovolj časa ali znanja, da bi sami trgovali z vrednostnimi papirji. Iz tega razloga so tu upravljalci vzajemnih skladov, ki skrbijo, da so naložbe varne in da kljub nihanju vrednosti delnic ne izgubljajo na vrednosti. Ugotovljeno je, da donos v preteklosti ni garancija za donos v prihodnosti!
Ključne besede: vzajemni sklad, globalna finančna kriza, gospodarska recesija, donos, vrednostni papirji.
Objavljeno: 16.05.2011; Ogledov: 1268; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (365,65 KB)

5.
EKONOMSKA POLITIKA V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Mitja Podgajski, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo v prvih poglavjih predstavlja vzroke in posledice dveh največjih gospodarskih kriz v zgodovini modernega sveta t.j. krizo leta 1929 in trenutno gospodarsko krizo iz leta 2007. Zaradi preobsežnega dajanja kreditov, kreditno nesposobnim posojilojemalcem, se je trenutna kriza razvila v najhujšo krizo po letu 1929. Začela se je kot hipotekarna kriza v ZDA, se kmalu razširila na finančne sektorje in prizadela gospodarstva po vsem svetu. Nadalje so predstavljeni ukrepi, za blažitev posledic, ki so jih sprejele države. Ukrepi se razlikujejo zaradi političnih, gospodarskih in kulturnih razlik, kljub temu pa so se države zgledovale po ukrepih, ki so se izkazali za uspešne. V Evropski uniji so se kmalu pojavile težnje po skupnem reševanju posledic krize, saj bi članice z usklajenim ukrepanjem hitreje prebrodile recesijo. Nekatere države spretno kljubujejo pastem gospodarske in finančne krize, v Sloveniji pa so učinki sprejetih ukrepov za enkrat še minimalni. Škoda je velika, ampak se bo stanje s primernimi ukrepi postopoma spet izboljšalo. Nekaterim bo uspelo prej, drugim kasneje. A posledice se bodo čutile še vrsto let.
Ključne besede: svetovna gospodarska kriza, javne finance, javni dolg, javni primanjkljaj, protikrizni ukrepi, recesija, davčni ukrepi
Objavljeno: 25.07.2011; Ogledov: 1948; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

6.
Gospodarska rast : več v glavi, več v žepu!
Mićo Mrkaić, 2002, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: gospodarska rast, inflacija, recesija
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 608; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

7.
VPLIV GOSPODARSKE RECESIJE NA POJAV GOSPODARSKIH KAZNIVIH DEJANJ
Aleksander Hajšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Kriminal oziroma v širšem pojmu kriminaliteta je dejavnost, ki zajema vsa začeta ali storjena kazniva dejanja. Neskladje interesov med družbo in izvedenih nesprejemljivih dejanj – kaznivih dejanj posameznikov, ki se hočejo s temi dejanji okoristiti, privedejo v družbi do zgražanj, strahu, nejevolje. Posledično pa si družba želi, da se takšnega posameznika odstrani iz njihovega okolja. Okolje in okoliščine, ki privedejo človeka, da stori kaznivo dejanja, so pa različne. Še posebej pri gospodarskih kaznivih dejanjih storilec iz koristoljubja izkoristi podane dejavnike in okoliščine za dosego lastnega cilja, ki je kazniv. S tem se postavlja vprašanje, ali so v času gospodarske rasti gospodarska kazniva dejanja redkejši pojav kot v času recesije in ali je res recesija še tisto dodatno dejstvo, ki spodbuja človeka k negativnim ravnanjem tako za okolico kot za soljudi. Preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj ni samo v domeni organov pregona in pravosodja, ampak nas vseh, s tem, da se zavemo, da je varnost dobrina, za katero moramo skrbeti vsi.
Ključne besede: - kriminal - kaznivo dejanje - poslovna goljufija - gospodarska recesija - gospodarska rast
Objavljeno: 08.01.2013; Ogledov: 799; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (783,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici