| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Sinhronost svetovnih delniških gibanj
Jure Krajnc, 2016, magistrsko delo

Opis: Globalni trgi so izpostavljeni velikim premikom v smislu medsebojnega gospodarskega povezovanja. To vodi h gospodarskim spremembam, ki se odražajo na sinhronosti delniških gibanj, za katere mnogokrat trdimo, da na osnovi znanih informacij in prihodnjih pričakovanj kažejo gospodarsko sliko prihodnosti. Čeprav je sinhronost med delniškimi indeksi na trgu že ves čas prisotna, se z razvojem in integracijo novih trgov sedaj uveljavlja v vse bolj globalnem merilu. Študije potrjujejo, da se sinhronost v času krize povečuje. Pri tem ima pomembno vlogo širjenje okužb ter kanali, po katerih se te prenašajo. Razlogov za hitro in neovirano prenašanje okužb je več. Po eni strani se zaradi medsebojnega povezovanja, ki ga spremljajo povečana medsebojna trgovina, financiranje mednarodnih finančnih ustanov na mednarodnih trgih, ter investitorjev, ki želijo svoje portfelje razpršiti po vseh regijah sveta, ustvarjajo ugodni pogoji za širjenje negativnih šokov oz. okužb. Po drugi strani so države s širjenjem globalizacije in povezovanjem v skupne politične, pravne in valutne sisteme podvržene enakim pogojem, pod katerimi na trgu delujejo. V magistrski nalogi izhajamo iz korelacijske teorije, ter z njeno pomočjo skušamo opredeliti ter pojasniti vzroke, ki vplivajo na moč povezanosti svetovnih delniških indeksov. V teoretičnem delu poskušamo opredeliti vlogo borze v finančnem sistemu, ter navedemo spremembe na borznih trgih, ki v zadnjem obdobju močno krojijo njihovo delovanje. Nadalje v tem delu opredelimo temeljne dejavnike razvoja delniških trgov, ter predstavimo podatke konkretno proučevanega vzorca. V Sklepnem delu teoretičnega dela smo opredelili pojem okužba, ter pojasnili posledice prenašanja negativnih šokov iz okuženih gospodarstev na zdrava in s tem povezano širjenje kriz med svetovnimi ekonomijami. Hkrati smo navedli kanale prenosa, podrobneje opisali potek prenašanja negativnih signalov, ter predstavili načine merjenja okužb in ukrepe namenjene njihovi preprečitvi. V praktičnem delu merimo stopnjo povezanosti med delniškimi indeksi, pri čemer naša analiza temelji na uporabi Pearsonovega korelacijskega koeficienta. Z njim smo proučevali gibanje moči povezanosti med svetovnimi indeksi na podlagi 1-letnega časovnega okna. Predvsem nas je zanimalo gibanje moči povezanosti med nekaterimi svetovnimi delniškimi indeksi v času, še posebej v obdobju 6 gospodarskih kriz v zadnjih 30 letih. Nadalje smo proučevali ali, in v kakšni meri indikatorji stopnje razvitosti borznega trga vplivajo na moč medsebojne povezanosti delniških indeksov. Posebno pozornost smo namenili primerjavi med razvitimi trgi in trgi v razvoju, pri čemer smo v drugem koraku analizo ponovili na vzorcu držav, ki smo jih razcepili na manjše geografske regije. V sklepnem delu praktičnega dela smo merili stopnjo povezanosti temeljnih dejavnikov razvitosti delniškega trga v odnosu do gospodarske rasti posameznega gospodarstva.
Ključne besede: delniški trgi, teorija okužbe, gospodarska kriza, Pearsonov korelacijski koeficient, razvite države, države v razvoju, sinhronost, rast bruto domačega proizvoda, likvidnost, tržna kapitalizacija, koeficient obračanja, razvitost borznega trga.
Objavljeno: 11.08.2016; Ogledov: 900; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (4,54 MB)

2.
3.
RAVNI DROBNOPRODAJNIH CEN ŽIVIL V SLOVENIJI IN AVSTRIJI
Timotej Plečko, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z makroekonomskimi kazalniki primerjali gospodarstvi Sloveniji in Avstrije. Ti kažejo, da je slovensko gospodarstvo slabše razvito. Bruto domači proizvod na prebivalca v standardu kupne moči je v Sloveniji na precej nižji ravni v primerjavi z Avstrijo. Prav tako je na precej nižji ravni tudi povprečna mesečna neto plača. Splošna raven cen sovpada s trditvijo, da bolj razvito gospodarstvo, izkazuje tudi višjo splošno raven cen. Ta je bila v Sloveniji v letu 2013, za 16,7 % pod povprečjem skupine držav EU-27. Avstrija je v tem času beležila za skoraj 7 % višjo splošno raven cen od povprečja EU-27. Na podlagi terenskega popisa cen v juniju 2014 smo med seboj primerjali 157 vrst živil, ki so bile razdeljene v trinajst skupin. Z izračuni censkih paritet smo ugotovili, da je bila povprečna raven cen živil v Sloveniji za 20,8 % nižja v primerjavi z Avstrijo. Najcenejša skupina znotraj vzorca živil, je bila skupina izdelkov iz žit, ki je bila v Sloveniji v povprečju za 33,7 % cenejša. Edina skupina, ki je bila v Sloveniji dražja, je bila skupina predelanega in konzerviranega sadja, in sicer za 7,3 %.
Ključne besede: Gospodarska razvitost, neto plača, censka pariteta, raven cen živil.
Objavljeno: 01.12.2014; Ogledov: 898; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (344,26 KB)

4.
ANALIZA RAZMERIJ DROBNOPRODAJNIH CEN ŽIVIL IN PIJAČ: PRIMER SLOVENIJE IN ITALIJE
Tjaša Kuraj, 2013, diplomsko delo

Opis: Pri primerjavi gospodarskih razmer v Sloveniji in Italiji glede na osnovne makroekonomske kazalce smo ugotovili, da ima Italija višji bruto domači proizvod na prebivalca in tudi višje povprečne letne neto plače. Cene živil in pijač so v Italiji nad evropskim povprečjem, v Sloveniji pa pod evropskim povprečjem. Živilska industrija ima v obeh preučevanih državah pomembno vlogo. V diplomskem delu smo analizirali ravni 248 vrst živil in pijač. Izdelki so bili razčlenjeni v 14 skupin. Ugotavljamo, da je bila raven drobnoprodajnih cen živil in pijač marca 2013 v Sloveniji za 16 % nižja kot v Italiji. Najcenejši skupini sta sveže meso, ki je v Sloveniji v povprečju za 28 % cenejše, in sveže sadje, ki je v Sloveniji cenejše za 26 % v primerjavi z Italijo. V Sloveniji so v povprečju dražje sveže ribe in pijače, še posebej izstopajo žgane pijače.
Ključne besede: gospodarska razvitost, BDP, censka pariteta, raven cen, cene živil in pijač
Objavljeno: 07.11.2013; Ogledov: 949; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

5.
Logistične in ekonomske značilnosti pomorstva Velike Britanije
Simon Bukanovsky, 2013, diplomsko delo

Opis: Za gospodarsko razvito otoško državo, kot je Velika Britanija, je zdrav in razvit pomorski sektor ključnega pomena za njeno zunanjo trgovino in gospodarstvo nasploh. Namen tega diplomskega dela je bil orisati in analizirati ta ogromni sektor britanskega gospodarstva. Ključne ugotovitve so, da se Velika Britanija ponaša s peto najobširnejšo komercialno floto, s katero opravi 95 % vsega svojega trgovanja s svetovno trgovino. Kot razvita država v Evropski Uniji se ponaša z nadpovprečno dobrim gospodarskim stanjem kljub nedavni svetovni gospodarski recesiji, pri čemer ima pomorski sektor ključno vlogo, kar smo v tem delu tudi dokazali. Pokazali smo direktne in inducirane vplive tega sektorja na zaposlovanje, BDP in davčne prihodke. Preleteli smo zgodovino Velike Britanije in njenega pomorstva, da smo ustvarili primerjalno sliko s sedanjim stanjem in trendi, po katerih se sektor razvija.
Ključne besede: Velika Britanija, pristanišča, gospodarska razvitost, pomorski sektor
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 1072; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1015,77 KB)

6.
PRIMERJAVA SLOVENSKEGA IN ČEŠKEGA GOSPODARSTVA S POUDARKOM NA OCENI RAVNI CEN STORITEV
Kaja Premoš, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenija in Češka sta leta 2004 skupaj s še nekaterimi državami vstopili v Evropsko unijo. Za obe je značilno, da imata majhno in zelo odprto gospodarstvo in sta odvisni od gospodarskih gibanj na tujih trgih. Obe državi sta beležili visoko gospodarsko rast po vstopu v EU, ki pa se je končala z gospodarsko krizo ob koncu leta 2008 in po kateri je Češka dosti bolje okrevala od Slovenije. Po BDP na prebivalca sta obe državi pod evropskim povprečjem. Vendar je slovenski BDP na prebivalca v letu 2011 še vedno višji od češkega, saj dosega 84 % evropskega povprečja, medtem ko češka raven razvitosti dosega 80 % evropskega povprečja.V drugem delu diplomskega seminarja nam je analiza cen pokazala, da ima Slovenija za okoli 16 % višjo raven cen storitev od Češke. Komunalne storitve so bile edina skupina, ki je imela v povprečju višjo raven cen na Češkem kot v Sloveniji. Pri ostalih skupinah so bile cene v Sloveniji višje. Najbolj sta se ravni cen približali v skupini storitev komunikacij.
Ključne besede: Slovenija, Češka, primerjava cen, censke disparitete, storitve, gospodarska razvitost, BDP.
Objavljeno: 21.12.2012; Ogledov: 1530; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (589,01 KB)

7.
Analiza cen prometnih in komunikacijskih storitev v izbranih državah srednje in vzhodne Evrope
Valerija Završek, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu predstavlja makroekonomsko aktivnost in raven gospodarske razvitosti izbranih držav. Vse štiri države so relativno majhne in zunanjetrgovinsko odprte ekonomije. Tri države so članice Evropske unije, kar jim pri njihovem razvoju omogoča mnogo več kot bi jim le njihovi lastni tržni potenciali. To so Češka, Slovaška in Slovenija, ki so leta 2004 vstopile v EU. Hrvaška je kot država pristopnica, ki naj bi k EU pristopila leta 2013. Po bruto domačem proizvodu na prebivalca po pariteti kupne moči, je bila v letu 2011 prva najbolj razvita država Slovenija, sledile so ji Češka, Slovaška in Hrvaška. Drugi del predstavlja raziskavo oziroma primerjalno analizo cen prometnih in komunikacijskih storitev v izbranih državah. Tudi ta analiza pokaže gospodarsko razvitost posamezne države. V raziskavi so slovenske cene prometnih in komunikacijskih storitev presegle raven cen ostalih držav.
Ključne besede: gospodarska razvitost, prometne storitve, komunikacijske storitve, raven cen.
Objavljeno: 03.11.2012; Ogledov: 1080; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

8.
POVEZAVA MED DELOVNIM DOHODKOM, GOSPODARSKO RAZVITOSTJO IN DOBRIM POČUTJEM
Marija Palko, 2012, magistrsko delo

Opis: Delovni dohodek pomeni znesek, ki ga prejme posameznik v določenem časovnem obdobju. Lahko je v obliki dohodka iz delovnega razmerja, pokojnin, bonitet ali dohodka dijakov in študentov. Za pojem delovni dohodek se uporabljata tudi besedi osebni dohodek in dohodek iz dela. Delovni dohodek je zelo pomemben element dohodka gospodinjstev in je pomemben del varčevanja in potrošnje vsakega posameznika. Zato si posamezniki želijo zagotoviti čim višji delovni dohodek, da bi imeli dovolj sredstev za udobno in normalno življenje. Prav zaradi tega potrebujejo dohodek, ki je nad pragom revščine. Prerazdeljevanje dohodka vpliva na razlike med bogastvom in revščino. Revščino občutijo tisti posamezniki, kateri imajo dohodek pod pragom revščine, in tudi tiste države, ki so revnejše (npr. Afrika). Pri revščini moramo poznati razliko med absolutno in relativno. Absolutna revščina je tisti minimalni znesek dohodka, ki je pod pragom revščine. Medtem ko je relativna revščina položaj določene skupine definiran in merjen v razmerju z drugimi v enakem okolju, skupnosti ali državi. Kar pomeni, da bo nekdo, ki se uvršča med revne v razviti državi, imel večji dohodek kot tisti, ki se v manj razviti državi uvršča med bogate. Medtem ko so bogati tisti posamezniki, ki imajo vsega preveč. Dobro počutje ima več dimenzij, ki vplivajo na posameznikovo kakovost življenja. Pojma, kot sta kakovost življenja in dobro počutje, se pogosto uporabljata v enakem smislu. Dobro počutje je zelo težko meriti, zato ga uvrstimo v dve veliki skupini, in sicer objektivno ali subjektivno. Objektivno dobro počutje zajema vse vidike človeškega življenja. Medtem ko subjektivno dobro počutje temelji na anketnih vprašanjih o sreči in zadovoljstvu z življenjem. V raziskavi smo anketirali prebivalce mest Ljubljane, Maribora, Murske Sobote in Gradca. Od zajetih 1346 anketirancev je bilo 664 moških in 682 žensk. Anketni vprašalnik smo analizirali posebej glede na spol, starost, izobrazbo, status, velikost gospodinjstva in glede na mesto, v katerem živijo. Pri tem smo ugotovili, da so ženske bolj sočutne do soljudi in da v povprečju zaslužijo manj kot moški.
Ključne besede: delovni dohodek, neenakost porazdelitve dohodka, dobro počutje, gospodarska razvitost.
Objavljeno: 24.10.2012; Ogledov: 4476; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

9.
Železniški sektor Japonske
Jerneja Mašera, 2012, diplomsko delo

Opis: Razvitost prometa in razvejanost prometnih omrežij je eden ključnih pokazateljev razvitosti države ali povezanosti področja. Z namenom spoznati vpliv posamezne veje prometa na gospodarstvo, smo raziskali železniški sektor Japonske in njegov vpliv na državo ter naredili primerjavo železniškega sektorja Japonske s tremi razvitimi področji – Združenimi državami Amerike, Evropsko unijo in Slovenijo. Ključne makroekonomske ugotovitve glede raziskovanega področja so, da spada Japonska med razvitejše države sveta, četudi je gospodarska rast države manjša kot je pričakovana. Skozi analizo železniškega sektorja smo dokazali visoko razvitost tehnologije, ki je s točnostjo, rednostjo, varnostjo in udobnostjo potniškega prometa, glavni razlog za množično povpraševanje po železniških storitvah. Ugotovili smo, da je železniški sektor Japonske z vidika potniškega prometa razvit boljše kot cestni, zračni in pomorski sektor. Skozi primerjavo štirih področij smo dokazali tudi predvideno močno tehnološko razvitost železniškega omrežja Japonske in povzeli, da je glede na vse primerjane podatke železniški sektor Japonske, upoštevajoč potniški promet, eden najrazvitejših in najproduktivnejših prometnih sektorjev v svetu, kar predstavlja močan vpliv na gospodarsko razvitost in povezanost države.
Ključne besede: železniški sektor, gospodarska razvitost, hitra železnica, megatrend
Objavljeno: 13.10.2012; Ogledov: 1225; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

10.
ANALIZA IZBRANEGA VZORCA DROBNOPRODAJNIH CEN V SLOVENIJI IN NA SLOVAŠKEM
Jelena Gumbas, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Primerjava Slovenije in Slovaške s pomočjo makroekonomskih kazalcev je v prvem sklopu diplomskega dela pokazala, da je Slovenija gospodarsko bolj razvita država od Slovaške, saj je v Sloveniji BDP na prebivalca leta 2010 predstavljal 86 % povprečja evropske sedemindvajseterice, na Slovaškem pa 74 % evropskega povprečja. Tudi raven cen je bila leta 2010 na Slovaškem za 28,8 % nižja od povprečja EU-27, v Sloveniji pa za 16 %. Obe državi še vedno zaostajata za povprečjem EU-27. V drugem sklopu diplomskega dela pa smo analizirali in predstavili rezultate primerjave ravni cen različnih izdelkov. Prišli smo do zaključka, da so bile marca 2011 cene sredstev za izobraževanje in sredstev za razvedrilo v povprečju za 15 % višje v Sloveniji kot cene enakega blagovnega vzorca na Slovaškem. Podatki iz diplomskega dela kažejo na večjo gospodarsko razvitost Slovenije glede na Slovaško gospodarstvo. V drugem sklopu diplomskega dela pa smo analizirali in predstavili rezultate primerjave ravni cen različnih izdelkov. Prišli smo do zaključka, da so bile marca 2011 cene sredstev za izobraževanje in sredstev za razvedrilo v povprečju za 15 % višje v Sloveniji kot cene enakega blagovnega vzorca na Slovaškem. Podatki iz diplomskega dela kažejo na večjo gospodarsko razvitost Slovenije glede na Slovaško gospodarstvo.
Ključne besede: gospodarska razvitost, inflacija, censka pariteta, raven cen.
Objavljeno: 02.12.2011; Ogledov: 1994; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici