| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 81
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
71.
Vlaganja v raziskave in razvoj kot dejavnik produktivnosti in gospodarske rasti v Evropski uniji
Andreja Nekrep, 2016, magistrsko delo

Opis: Desetletja gospodarskega zaostajanja Evropske unije (EU) za vodilnimi svetovnimi gospodarstvi, kot so Združene države Amerike (ZDA) in Japonska, so v ospredje političnih in ekonomskih razprav v EU postavili vprašanje, kako povečati produktivnost in gospodarsko rast. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlaganja v raziskave in razvoj kot dejavnik produktivnosti in gospodarske rasti. Skozi zgodovino ekonomske teorije najdemo več teoretičnih in empiričnih prispevkov različnih avtorjev, ki so proučevali povezanost vlaganj v raziskave in razvoj s produktivnostjo in gospodarsko rastjo. V skladu s tremi prevladujočimi smermi v sodobni teoriji rasti od sredine dvajsetega stoletja naprej smo v nalogi predstavili in izpeljali Solow-Swanov neoklasični model, ki pojasnjuje dolgoročno gospodarsko rast z eksogeno določenim tehnološkim napredkom. V skupini endogenih modelov gospodarske rasti, ki so poskušali tehnološki napredek endogenizirati, smo predstavili model učenja z delom in prelivanjem znanja, model z naraščajočo raznovrstnostjo proizvodov in model kakovostne lestvice. Stična točka predstavljenih modelov endogene rasti je, da pojmujejo novo znanje, ki se pojavlja v procesu proizvodnje preko učenja z delom, prelivanjem znanja, v procesu nastajanja novih tipov proizvodov, procesov, organizacije ipd. ali kakovostnih izboljšav le-teh, in je neločljivo povezano z dejavnostjo raziskav, razvoja in inovacij, kot pomemben dejavnik rasti produktivnosti oz. gospodarske rasti. Prispevki tretje usmeritve, ki smo jo predstavili v magistrski nalogi, za razliko od navedenih poudarjajo pomen neekonomskih dejavnikov za gospodarsko rast (npr. nova institucionalna ekonomika, koncept nacionalnih inovacijskih sistemov). Temelječ na predstavljenih teoretičnih izhodiščih EU namenja vlaganjem v raziskave in razvoj osrednje mesto v svojih ključnih strateških dokumentih. Cilj doseči vlaganja v raziskave in razvoj v obsegu 3 % BDP EU si je zastavila že v lizbonski strategiji v letu 2000 in ga kot osrednji cilj ohranila tudi v novi strategiji Evropa 2020 in vodilni pobudi Uniji inovacij. Vendar samo povečanje investicij v raziskave in razvoj še ne zagotavlja učinkovitosti raziskovalne dejavnosti. Pregled dosedanjega razvoja upravljanja raziskovalne dejavnosti od začetkov Evropske skupnosti v 50-ih letih prejšnjega stoletja, ko so se pričeli gospodarski in politični integracijski tokovi v Evropi, do danes, in pregled najpomembnejših strateških dokumentov, ki predvidevajo njen nadaljnji razvoj, je pokazal, da je vodenje skupne, učinkovite raziskovalne politike EU ključnega pomena za doseganje večje produktivnosti in gospodarske rasti. V tem okviru je EU dodelila posebno vlogo uresničevanju Evropskega raziskovalnega prostora, notranjega trga znanja in raziskav, ki vključuje vsa relevantna področja raziskovalne politike EU od vzpostavitve učinkovitih in povezanih nacionalnih raziskovalnih sistemov, skupnega usmerjanja in izvajanja raziskav za reševanje ključnih izzivov evropske družbe, odprtega trga dela za raziskovalce, izgradnje raziskovalne infrastrukture evropskega pomena, prostega kroženja znanja in odprtega dostopa do znanstvenih spoznanj ter pospeševanja mednarodnega raziskovalnega sodelovanja. V empiričnem delu naloge smo na izbranih podatkih za države članice EU v obdobju 1995-2013 potrdili povezanost izdatkov za raziskave in razvoj, izraženih v % BDP, s produktivnostjo, izraženo na uro opravljenega dela. Ugotovili smo povezanost med spremenljivkama oblike konkavne parabole ter na obravnavanih podatkih določili vrednost vlaganj v raziskave in razvoj (v % BDP) (2,85 % BDP EU), ki maksimizira produktivnost (na uro opravljenega dela). Ob tem se zdi cilj o vlaganjih v raziskave in razvoj v obsegu 3 % BDP, ki si ga je zastavila EU s časovnico uresničitve do leta 2020, v podporo doseganju maksimalne ravni produktivnosti v EU.
Ključne besede: vlaganja v raziskave in razvoj, produktivnost, gospodarska rast, raziskovalna politika EU, Unija inovacij, Evropski raziskovalni prostor, okvirni programi EU
Objavljeno: 07.07.2016; Ogledov: 767; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

72.
Pomen ekonomske svobode za gospodarsko rast
Dejan Krošl, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo filozofski, konceptualni in tehnični vidik ekonomske svobode ter njen mogoč vpliv na proces gospodarske rasti. Orišemo dva pomembna indikatorja ekonomske svobode (Fraser in Heritage) ter predstavimo rezultate. Da bi lažje pojasnili pomen ekonomske svobode na gospodarsko uspešnost, opredelimo vse pomembnejše dejavnike gospodarske rasti ter na koncu preučimo večino relevantne literature o vplivu ekonomske svobode na gospodarsko rast držav. V znanstveni literaturi se pojavlja množica dejavnikov gospodarske rasti – nekateri so bolj pomembni, nekateri manj. Produkcijski viri, kot so kapital, delo in zemlja, so omejeni. Edini neomejeni bazični vir so nenasitna radovednost, drznost, sposobnost in potreba po raziskovanju in ustvarjanju nečesa novega. Te človeške lastnosti so vir tehnološkega napredka. Tehnični napredek pa je edini in najpomembnejši dejavnik dolgoročne gospodarske rasti družbe. Nova spoznanja, odkritja, ideje in inovacije potrebujejo ustrezno okolje, da se realizirajo na trgu in s tem prispevajo h gospodarski rasti. Potrebujejo ustrezno razvite tržne in politične institucije, ki spodbujajo gospodarske in raziskovalne procese ter stabilno in navzven odprto okolje. V pričujočem delu ugotavljamo: da ima ekonomska svoboda zelo pomemben posredni in neposredni vpliv na gospodarsko rast; da višje ravni ekonomske svobode koristijo državi in dolgoročno prebivalcem pomembno zvišajo življenjski standard.
Ključne besede: ekonomska svoboda, Fraserjev indeks, indeks Heritage, gospodarska rast, dejavniki gospodarske rasti
Objavljeno: 06.07.2016; Ogledov: 336; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

73.
Sinhronost svetovnih delniških gibanj
Jure Krajnc, 2016, magistrsko delo

Opis: Globalni trgi so izpostavljeni velikim premikom v smislu medsebojnega gospodarskega povezovanja. To vodi h gospodarskim spremembam, ki se odražajo na sinhronosti delniških gibanj, za katere mnogokrat trdimo, da na osnovi znanih informacij in prihodnjih pričakovanj kažejo gospodarsko sliko prihodnosti. Čeprav je sinhronost med delniškimi indeksi na trgu že ves čas prisotna, se z razvojem in integracijo novih trgov sedaj uveljavlja v vse bolj globalnem merilu. Študije potrjujejo, da se sinhronost v času krize povečuje. Pri tem ima pomembno vlogo širjenje okužb ter kanali, po katerih se te prenašajo. Razlogov za hitro in neovirano prenašanje okužb je več. Po eni strani se zaradi medsebojnega povezovanja, ki ga spremljajo povečana medsebojna trgovina, financiranje mednarodnih finančnih ustanov na mednarodnih trgih, ter investitorjev, ki želijo svoje portfelje razpršiti po vseh regijah sveta, ustvarjajo ugodni pogoji za širjenje negativnih šokov oz. okužb. Po drugi strani so države s širjenjem globalizacije in povezovanjem v skupne politične, pravne in valutne sisteme podvržene enakim pogojem, pod katerimi na trgu delujejo. V magistrski nalogi izhajamo iz korelacijske teorije, ter z njeno pomočjo skušamo opredeliti ter pojasniti vzroke, ki vplivajo na moč povezanosti svetovnih delniških indeksov. V teoretičnem delu poskušamo opredeliti vlogo borze v finančnem sistemu, ter navedemo spremembe na borznih trgih, ki v zadnjem obdobju močno krojijo njihovo delovanje. Nadalje v tem delu opredelimo temeljne dejavnike razvoja delniških trgov, ter predstavimo podatke konkretno proučevanega vzorca. V Sklepnem delu teoretičnega dela smo opredelili pojem okužba, ter pojasnili posledice prenašanja negativnih šokov iz okuženih gospodarstev na zdrava in s tem povezano širjenje kriz med svetovnimi ekonomijami. Hkrati smo navedli kanale prenosa, podrobneje opisali potek prenašanja negativnih signalov, ter predstavili načine merjenja okužb in ukrepe namenjene njihovi preprečitvi. V praktičnem delu merimo stopnjo povezanosti med delniškimi indeksi, pri čemer naša analiza temelji na uporabi Pearsonovega korelacijskega koeficienta. Z njim smo proučevali gibanje moči povezanosti med svetovnimi indeksi na podlagi 1-letnega časovnega okna. Predvsem nas je zanimalo gibanje moči povezanosti med nekaterimi svetovnimi delniškimi indeksi v času, še posebej v obdobju 6 gospodarskih kriz v zadnjih 30 letih. Nadalje smo proučevali ali, in v kakšni meri indikatorji stopnje razvitosti borznega trga vplivajo na moč medsebojne povezanosti delniških indeksov. Posebno pozornost smo namenili primerjavi med razvitimi trgi in trgi v razvoju, pri čemer smo v drugem koraku analizo ponovili na vzorcu držav, ki smo jih razcepili na manjše geografske regije. V sklepnem delu praktičnega dela smo merili stopnjo povezanosti temeljnih dejavnikov razvitosti delniškega trga v odnosu do gospodarske rasti posameznega gospodarstva.
Ključne besede: delniški trgi, teorija okužbe, gospodarska kriza, Pearsonov korelacijski koeficient, razvite države, države v razvoju, sinhronost, rast bruto domačega proizvoda, likvidnost, tržna kapitalizacija, koeficient obračanja, razvitost borznega trga.
Objavljeno: 11.08.2016; Ogledov: 591; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (4,54 MB)

74.
NEVARNOST SEKULARNE STAGNACIJE V RAZVITIH DRŽAVAH
Daniel Potrč, 2016, diplomsko delo

Opis: Po finančni krizi leta 2008 so številni ekonomisti verjeli, da si bo gospodarstvo hitro opomoglo. Toda to se ni zgodilo. V zadnjih osmih letih gospodarske napovedi zaostajajo tudi za tistimi najbolj pesimističnimi zgodnjimi pričakovanji. Te nevsakdanje razmere so številne ekonomiste spodbudile, da so ponovno začeli razmišljati o konceptu sekularne stagnacije. Teorija sekularne stagnacije je zaživela z Alvinom Hansenom v tridesetih letih minulega stoletja. Teorija opisuje razmere dolgoročne nizke gospodarske rasti in govori o tem, da v določenih okoliščinah nizke obrestne mere niso dovolj, da bi spodbudile povpraševanje. V tem diplomskem delu predstavljamo teorijo sekularne stagnacije in vzroke tega fenomena. Predstavljamo tudi nekatere novejše interpretacije te teorije. V empiričnem delu našega primerjamo teoretične ugotovitve s statističnimi podatki, da bi ugotovili, če obstaja dokaz o sekularni stagnaciji v sodobnih razvitih gospodarstvih. Diplomsko delo zaključujemo s študijo primera Japonske in njenega več kot dve desetletji dolgega boja proti stagnaciji.
Ključne besede: sekularna stagnacija, gospodarska rast, ničelna spodnja meja, agregatno povpraševanje, agregatna ponudba, Alvin Hansen, Lawrence Summers
Objavljeno: 23.03.2017; Ogledov: 482; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (4,21 MB)

75.
Koncept trajnostnega razvoja in povezava z gospodarskim razvojem
Tamara Belak, 2016, magistrsko delo

Opis: V globaliziranem svetu je merilo uspešnosti države najpogosteje gospodarska rast. Politiki in ekonomisti si v glavnem delijo prepričanje, da je doseganje gospodarske rasti ključni in skorajda edini cilj gospodarstva. Omejenost naravnih virov je pripeljala do osnovanja koncepta trajnostnega razvoja. Zmotno je prepričanje, da je trajnostni razvoj zgolj skrb za ekologijo. Marsikdaj se neupravičeno zanemarjata družbena in ekonomska komponenta koncepta. Cilj držav v prihodnosti je ustvariti harmonijo med temi tremi vidiki trajnostnega razvoja. Čeprav se soočamo s problemom merjenja in oblikovanja okvirjev trajnostnega razvoja, so države Evropske unije že razvile različne kazalce, ki usmerjajo ravnanja politike v izboljševanje kvalitete življenja. Trenutno nam merjenje trajnostnega razvoja omogočajo redki in nepopolni kazalci. Eden izmed teh je indeks okoljske uspešnosti (EPI) razvit s strani Univerze Yale. V magistrskem delu smo na podlagi podobnih študij povezav gospodarske rasti in trajnostnega razvoja definirali relevantne pojasnjevalne spremenljivke ter jih testirali v različno zastavljenih modelih. Vse tri zastavljene hipoteze smo sprejeli. Najvišjo korelacijo izkazujeta prav trajnostni razvoj in gospodarska rast, merjena kot agregatni dohodek, kar predstavlja srž našega dela. Z linearno regresijsko analizo smo dokazali, da če se agregatni dohodek poveča za 1 evro, se EPI v povprečju poveča za 0,0002 indeksni točki. Prav tako smo prikazali statistično značilno nelinearno povezavo med omenjenima spremenljivkama, kjer kakovost okolja sprva raste z gospodarsko rastjo, nato pa upada, nakar v določeni točki spet začneta sinhrono rasti. Druga spremenljivka so vladni izdatki, namenjeni za raziskave in razvoj, izraženi v odstotku BDP. Izračuni so pokazali, da se EPI poveča za 4,72 indeksnih točk, če se izdatki za raziskave in razvoj povečajo za 1 %. Nenazadnje se EPI v povprečju zmanjša za 11,69 indeksnih točk, če se indeks civilnih in političnih svoboščin poveča za 1 točko.
Ključne besede: Kazalniki trajnostnega razvoja, globalizacija, gospodarska rast, trajnostna politika, regresijska analiza, teorije gospodarskega razvoja.
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 928; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

76.
Gospodarska rast in koncept sreče v tržnih družbah
Petra Ban, 2017, diplomsko delo

Opis: Sreča je kriterij za merjenje blagostanja in bistven element kakovostnega življenja ter posledično dobrega počutja ljudi. Mikroekonomsko merilo blagostanja in individualne sreče predstavlja merjenje koristnosti. Pomemben indikator blagostanja tržnih družb predstavlja rast bruto domačega proizvoda. Paradoks sreče nam kaže, da ljudje kljub hitri gospodarski rasti in izboljšanju življenjskega standarda niso nujno srečnejši. Ko gospodarstvo doseže določeno raven dohodka, se potrebe prebivalcev namreč usmerijo k nematerialnim dejavnikom. Pri tem igrajo pomembno vlogo kompleksne kategorije vrednot, kot so na primer socialna povezanost, svoboda, varnost, mir, enakost in demokracija. V družbi je zaželena zmerna gospodarska rast, ki povečuje zadovoljstvo ljudi. Za krepitev le-te pa je potrebna ne le materialna blaginja, temveč tudi okoljska in družbena blaginja. Preplet vseh treh komponent zagotavlja stabilno in uspešno gospodarstvo, kar pa je ultimativen cilj vseh družb.
Ključne besede: sreča, zadovoljstvo z življenjem, blagostanje, dohodek, gospodarska rast.
Objavljeno: 11.12.2017; Ogledov: 393; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (717,77 KB)

77.
Vpliv davčne kompleksnosti na davčno skladnost in merjenje makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti
Vesna Štager, 2018, doktorska disertacija

Opis: V uvodnem delu doktorske disertacije smo opredelili raziskovalni problem doktorske disertacije, in sicer proučevanje vpliva davčne kompleksnosti na davčno skladnost. Zapisali smo cilj, to je proučitev področja davčne skladnosti s posebnim poudarkom na stroških davčne skladnosti ter empirična preveritev lastnega modela merjenja makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti. Zastavili smo osnovno tezo doktorske disertacije, in sicer, ali zmanjšanje stroškov davčne skladnosti povzroča makroekonomske učinke; v povezavi s tem smo zastavili deset hipotez. Uvodoma so predstavljeni še pričakovani izvirni znanstveni prispevki, uporabljene predpostavke in omejitve ter metode raziskovanja, uporabljene tako v teoretičnem kot empiričnem delu doktorske disertacije. V drugem poglavju smo zapisali teoretična izhodišča s področja davčne kompleksnosti v povezavi z davčno agresivnostjo in podali lastno opredelitev davčne kompleksnosti in davčne agresivnosti, pri čemer smo se oprli na znanstveno literaturo s tega področja. Predstavili smo vzroke in kazalnike davčne kompleksnosti ter podali izčrpen kvalitativni pregled dosedanjih raziskav o davčni kompleksnosti in davčni agresivnosti. V drugo poglavje doktorske disertacije smo vključili dve lastni empirični raziskavi, in sicer: raziskavo o spreminjanju davčnih predpisov primerjalno za Slovenijo, Avstrijo, Veliko Britanijo, Hrvaško, Bolgarijo, Madžarsko, Češko, Romunijo in Poljsko; raziskavo cen revizijskih storitev za Slovenijo. Pomembna nova znanstvenoraziskovalna dognanja predstavljajo tudi nove spremenljivke davčne kompleksnosti, ki smo jih prepoznali za subjekte javnega interesa, katerih delnice kotirajo na organiziranem trgu. Tretje poglavje predstavljajo teoretična izhodišča s področja davčne skladnosti, kjer smo z uporabo znanstvene literature predstavili dosedanje teorije davčne skladnosti in vrste stroškov davčne skladnosti. Dodali smo lastno opredelitev davčne skladnosti. Podali smo izčrpen kvalitativen pregled raziskav davčne skladnosti ter raziskav o merjenju stroškov davčne skladnosti, ki so osnova za izvedbo naše glavne empirične raziskave. Pregled dosedanjih znanstvenih raziskav smo razdelili v tri skupine: raziskave o merjenju stroškov davčne skladnosti; raziskave psiholoških stroškov, ki so posledica stresa in drugih dejavnikov pri doseganju davčne skladnosti; raziskave stresa v računovodstvu. V tretje poglavje doktorske disertacije smo vključili lastno empirično raziskavo o organizacijskih in osebnostnih dejavnikih stresa ter zdravstvenih težavah v povezavi s stresom, ki jih imajo davčni zavezanci pri doseganju davčne skladnosti. V okviru istega poglavja smo predstavili makroekonomske učinke davčne (ne)skladnosti. V četrtem poglavju smo predstavili obstoječe modele merjenja stroškov davčne skladnosti in njihovo uporabno vrednost ter predstavili lasten predlog merjenja makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti. Peto poglavje predstavlja predstavitev inštrumentov za povečanje davčne skladnosti, kjer navajamo: predpise in orodja Evropske komisije za povečanje davčne skladnosti; druge mednarodne predpise in orodja za povečanje davčne skladnosti; sistem ocenjevanja davčnega sistema, kaznovanje davčnih prekrškov kot inštrument za povečanje davčne skladnosti, upravljanje s tveganji davčne skladnosti in ostale inštrumente za povečanje davčne skladnosti. V peto poglavje doktorske disertacije smo vključili lastno empirično raziskavo o vrednotenju zakonodaje. V okviru istega poglavja smo predstavili še značilnosti Indeksa spoštovanja pravne države, ki se v Svetu že uporablja, ter lasten koeficient spreminjanja davčnih predpisov kot novo znanstvenoraziskovalno dognanje. Teoretičnemu delu sledi v šestem poglavju empirični del, v katerem smo predstavili raziskovalno delo. Uvodoma smo v šestem poglavju predstavili cilje raziskave, hipoteze doktorske disertacije, potek raziskave in uporabljene raziskovalne metode ter opredelili temeljne konstrukte znanstvene raziskave.
Ključne besede: davčna skladnost, davčna agresivnost, stroški davčne skladnosti, kazalniki davčne skladnosti, merjenje stroškov davčne skladnosti, gospodarska rast
Objavljeno: 27.08.2018; Ogledov: 353; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (6,93 MB)

78.
Ekonomski pomen naložb zasebnega lastniškega kapitala
Primož Gabrič, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Vlade različnih držav se pri poskusih spodbujanja gospodarske rasti večkrat poslužujejo tudi ukrepov, ki naj bi spodbudili trg tveganega kapitala. Glavni razlog za te spodbude leži v prepričanju, da tvegani kapital spodbuja inovacije in rast gospodarskih družb. Na drugi strani smo s strani sindikatov in politikov priča ostrim kritikam odkupov gospodarskih družb s pomočjo skladov zasebnega lastniškega kapitala, ki obtožujejo sklade zasebnega lastniškega kapitala zmanjševanja stroškov zaposlenih, ogrožanja delovnih mest, delovnih razmer in izobraževanja na delu. Prispevek sistematično predstavlja in analizira večji del najpomembnejših raziskav ekonomskega vpliva naložb tveganega in odkupnega kapitala (zasebnega lastniškega kapitala). Pregled in analiza empiričnih študij dokazujeta, da imajo naložbe tveganega kapitala posebno pozitiven vpliv na rast zaposlovanja, upravljanje s človeškimi viri, inovacije, zadolženost gospodarskih družb in gospodarsko rast. Prav tako ni trdnih dokazov o negativnem ekonomskem vplivu odkupnega kapitala. Nasprotno, odkupni kapital je lahko v nekaterih primerih pomemben ekonomski dejavnik za nadaljnji razvoj gospodarskih družb.
Ključne besede: tvegani kapital, zasebni lastniški kapital, zaposlovanje, človeški viri, zadolženost, gospodarska rast
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 75; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (161,20 KB)

79.
Gospodarska rast po Thirlwallovem zakonu v izbranih državah OECD
Nuša Koritnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo se ukvarjali z dejavniki gospodarske rasti in s Thirlwallovim zakonom, ki pravi, da je gospodarska rast neke države določena z razmerjem med rastjo izvoza in dohodkovno elastičnostjo uvoznega povpraševanja. V izhodišču smo orisali poglavitne teoretične poglede in razlage procesa gospodarske rasti. Obravnavali smo Thirlwallov zakon oziroma model plačilnobilančno omejene gospodarske rasti ter za deset držav članic OECD predstavili njihova makroekonomska gibanja, nato pa računsko ocenili osnovno različico Thirlwallovega zakona na primeru teh držav. Ugotavljamo, da so najmanjše razlike med modelsko predvideno (plačilnobilančno omejeno) stopnjo gospodarske rasti in med dejansko stopnjo rasti realnega bruto domačega proizvoda v obdobju 1971-2006 bile dosežene v primeru Švice, Združenih držav Amerike, Kanade, Španije, Francije in Grčije.
Ključne besede: Gospodarska rast, izvozno vodena rast, Thirlwallov zakon, izvoz, dohodkovna elastičnost uvoznega povpraševanja.
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 188; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

80.
Analiza povezanosti gospodarske rasti in razvoja z globalizacijo
Tomaž Kokot, 2018, magistrsko delo

Opis: Vsaka država mora poznati kazalnike, na podlagi katerih se merijo gospodarski razvoj, gospodarska rast, konkurenčnost in globaliziranost posameznega gospodarstva. Rezultati, ki jih dobimo s pomočjo omenjenih kazalnikov, nas lahko včasih pozitivno presenetijo, kar je znak, da je gospodarstvo uspešno. Kadar nas rezultati omenjenih kazalnikov presenetijo negativno, pa je potrebno povzeti ukrepe za izboljšanje razmer na posameznem področju. Za proučevanje omenjenega področja smo si izbrali kazalnike bruto domači proizvod, indeks človeškega razvoja, globalni indeks konkurenčnosti in indeks globalizacije KOF. Omenjene kazalnike smo analizirali na primeru izbranih držav, ki smo jih razvrstili med zelo razvite, srednje razvite in manj razvite države. Analiza kazalnikov globalnega indeksa konkurenčnosti je za manj razvite države pokazala, da manj razvite države spadajo med najbolj konkurenčne države, saj imajo najvišjo vrednost globalnega indeksa konkurenčnosti. Za vsako državo smo prav tako poiskali dejavnike, ki najbolj ovirajo njeno poslovanje. Ob pregledu vseh dejavnikov smo ugotovili, da se največkrat kot ovira pri poslovanju pojavita korupcija in neučinkovita vladna birokracija. Osnovni namen tega dela je raziskati, ali globalizacija vpliva na gospodarsko rast v posamezni državi oziroma ali gospodarska rast vpliva na globalizacijo v državi. Narejena analiza je pokazala, da ta vpliv v nekaterih državah, zajetih v vzorec, obstaja.
Ključne besede: gospodarski razvoj, gospodarska rast, konkurenčnost, globalizacija
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 129; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici