| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 81
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
51.
VPLIV GOSPODARSKE KRIZE NA GOSPODARSKO RAST SLOVENIJE
Tina Maučec, 2012, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza, ki se je začela leta 2008 v ZDA, se je zaradi globalne prepletenosti gospodarstev hitro razširila po svetu. Vzrok za nastanek je pok nepremičninskega balona zaradi hitro rastočega trga nepremičnin, ki ga je generiralo prelahko dajanje kreditov ter nizka obrestna mera. Ker so nepremičnine nenehno naraščale, je šlo za občutek, da gre za varno naložbo. Ko pa posojilojemalci niso bili sposobni več odplačevati kreditov se je ustvarila odvečna ponudba, ki je banke niso mogle prodati. Kreditna aktivnost se je prekinila, kar se je odrazilo v realni sektor in ne nazadnje se je znižala tudi gospodarska aktivnost. Kriza se je razširila v tudi Evropsko Unijo. Ekonomska aktivnost se je v zelo kratkem obdobju začela hitro zniževati, kar je prisilo vlade držav članic EU, da so ukrepale. Prvi ukrepi so se nanašali predvsem na reševanje bank z uporabo monetarnih in fiskalnih orodij, za odmrznitev kreditnih trgov in za stimulacijo gospodarske aktivnosti, kar je do sedaj prineslo skromen napredek. Na dolgi rok se EU zavzema za razvoj organizacije, ki bi prevzela vlogo nadzora nad finančnimi sistemi držav članic. Slovenijo je kriza prizadela preko mednarodnih tokov, saj je Slovenija močno izvozno usmerjena. Zniževanje vseh komponent izdatkovne strukture je povzročilo, da se je bruto domači proizvod zmanjšal. Povečala se je brezposelnost, narašča javnofinančni primanjkljaj in konsolidirani dolg, kar se odraža v zmanjševanju konkurenčnost slovenskega gospodarstva v širšem mednarodnem okolju. Slovenija se nahaja pred pomembnimi izzivi, saj mora sprejeti pomembne strukturne reforme, ki bodo znova zagnale gospodarsko rast.
Ključne besede: Finančna kriza, gospodarska kriza, gospodarska rast, vpliv krize, ukrepi za reševanje, gradbeništvo, zaposlovanje, primanjkljaj, dolg.
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1632; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (563,60 KB)

52.
KONCEPT UNIVERZALNEGA TEMELJNEGA DOHODKA V TRŽNEM GOSPODARSTVU
Leon Ritovšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Univerzalni temeljni dohodek (UTD) predstavlja prenovo socialne države. Vsem upravičencem nepogojno prinaša materialno osnovo za življenje. UTD je pomemben člen pri prilagoditvi na različne spremembe, ki jih prinaša informacijska družba. UTD bi poenostavil obstoječ sistem socialne države. V okviru argumentacije UTD je bil naš namen razčistiti določena vprašanja, ki jih poraja tržno gospodarstvo. Prvo večje vprašanje je samoumevna gospodarska rast. Ta povzroča nepopravljive družbene in ekološke posledice, zato je nujno preoblikovanje obstoječega ekonomskega razvoja. Naslednje vprašanje je analiza pojma dela, pri kateri smo ugotovili, da delo ni enopomenska beseda. Podobno je s pojmom brezdelja, ki ga ne moremo stereotipno označiti kot družbeno škodljivega. Nakazali smo različne trende, ki vplivajo na brezposelnost. UTD ljudi ne stigmatizira in nanje ne vrši psihičnega pritiska, s tem pa ugodno vpliva na njihov razvoj in ustvarjalnost. Po drugi strani pa se pojavlja nevarnost, da bi UTD povzročil neaktivnost ljudi, izogibanje družbeno koristnemu delu in marginalizacijo ranljivih družbenih skupin. Upoštevajoč izračune za Slovenijo se lahko sklepa, da je UTD v tej državi za leto 2008 finančno izvedljiv. Glede na ekonomsko razvitost in statistične podatke bi Slovenija lahko postala ena prvih držav, ki bi uvedla UTD za vse prebivalce. Sistem UTD v Sloveniji je po omenjenem izračunu od sedanjega sistema javnofinančno ugodnejši.
Ključne besede: tržno gospodarstvo, univerzalni temeljni dohodek, gospodarska rast, okolje, delo, odgovornost, brezdelje, brezposelnost, neenakost, revščina, UTD v Sloveniji
Objavljeno: 13.12.2012; Ogledov: 1126; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (491,95 KB)

53.
MEDNARODNA TRGOVINA TURČIJE, KITAJSKE IN POLJSKE Z EVROPSKO UNIJO
Tomaž Hriberšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Danes se večina gospodarstev sveta nahaja v najtežji situaciji po veliki krizi v tridesetih letih prejšnjega stoletja. EU se je zagotovo znašla v najtežji situaciji odkar obstaja in zelo pogosto se porajajo vprašanja, kako naprej. Ali bo ostala v tej obliki, kot je danes ali se bo morala preoblikovati? EU kot največji svetovni uvoznik seveda vpliva na ves svet. Gospodarstva katerih razcvet je slonel na močnem izvozu na trg EU so se sedaj znašle pred velikim izzivom. Vse tri države, ki sem jih analiziral, izvozijo večino svojih izdelkov in storitev prav na velik trg EU. V tem pogledu je v najtežji situaciji Poljska, ki na trg EU izvozi okoli 80 % vsega svojega izvoza, sledi ji Turčija z okoli 50 % in nazadnje Kitajska z okoli 18 %. Vse tri države so se v zadnjih desetih letih zelo preoblikovale. Turčija postaja vedno bolj pomemben gospodarski faktor na področju Evrope oziroma bližnjega vzhoda. Kitajska postaja velesila na vseh področjih, struktura njenega gospodarstva se bistveno spreminja, pogoji na katerih je skozi leta gradila visoko gospodarsko rast počasi izginjajo. Zelo zanimivo bo videti, kaj se bo zgodilo v prihodnje. Poljska, ki je prišla in socialističnega bloka postaja vse uspešnejša na gospodarskem področju. Do sedaj se je uspešno upirala gospodarski krizi. Njen BDP se ni skrčil niti v letu 2009, ko je gospodarska kriza v EU prišla najbolj do izraza. Zagotovo se morajo vse tri države za svoj uspeh do neke mere zahvaliti mednarodnemu trgovanju. Vse tri države so izredno zanimive in specifične, zaradi te svoje drugačnosti menim, da lahko svetu veliko ponudijo. Nemogoče je napovedati, kako se bodo stvari razvijale v prihodnje in kako dobro bodo posamezne države uspele izkoristiti svoje priložnosti in zmanjšati slabosti.
Ključne besede: Evropska Unija, Turčija, Kitajska, Poljska, izvoz, uvoz, BDP, inflacija, FDI, Svetovna banka, gospodarska rast
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1335; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (380,26 KB)

54.
GONILNE SILE RASTI DELNIŠKIH INDEKSOV NA KITAJSKEM
Marina Sreš, 2012, diplomsko delo

Opis: Kitajska spada med države v razvoju, kar nakazuje na to, da ima še ogromno potenciala za rast. Gospodarska rast, ki jo je beležila v preteklih letih, poceni delovna sila, velikanski potrošniški trg, to so le nekateri izmed dejavnikov, da podjetja množično outsourcirajo svojo proizvodnjo na Kitajsko.
Ključne besede: nepremičninski balon, tržna kapitalizacija, delniški trg, privatizacija, tuje neposredne investicije, borza, gospodarska rast
Objavljeno: 21.03.2013; Ogledov: 858; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

55.
GOSPODARSKA RAST IN RAZVOJ KITAJSKE
Jani Jovan, 2014, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta bo predstavljena gospodarska rast in razvoj Kitajske. Začetek bo namenjen nekaj največjim sektorjem, ki podpirajo ter vzpodbujajo kitajsko gospodarstvo. Sledili bodo makroekonomski kazalci, ki so nujni za analiziranje ter lažje razumevanje celotnega gospodarstva Kitajske. Vključeni bosta tudi dve zanimivi analizi kitajskega trga. Prva je analiza konkurenčnosti Kitajske, druga pa analiza ekonomske svobode. V zaključku naloge bo poudarek na odnosih Kitajske z izbranimi državami, med katerimi izstopata ZDA ter EU, ki sta največji trgovinski partnerici ter tekmici Kitajske obenem. Dotaknili se bomo tudi tako imenovanih BRICS držav, med katerimi Kitajska išče protiutež v pogajanjih z ZDA ter EU v različnih svetovnih organizacijah.
Ključne besede: Kitajska, konkurenčnost, ekonomska svoboda, gospodarska rast, mednarodni odnosi.
Objavljeno: 27.11.2014; Ogledov: 907; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (842,88 KB)

56.
VPLIV INSTITUCIJ NA GOSPODARSKO RAST
Jurij Pridigar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo institucije in njihov vpliv na gospodarsko rast. Najprej institucije klasificiramo in opišemo ter predstavimo razvoj ekonomske teorije v kontekstu upoštevanja institucionalnih dejavnikov tržne družbe. S proučitvijo empiričnih raziskav smo prišli do ugotovitve, da institucije močno vplivajo na stopnjo gospodarske aktivnosti držav. Podali smo opis pomembnih institucij, ki krepijo gospodarsko aktivnost držav, ki jih pravilno implementirajo in razvijajo znotraj svojih geografskih in družbeno-ekonomskih posebnosti.
Ključne besede: institucije, nova institucionalna ekonomika, gospodarska rast, pravne institucije, ekonomske institucije, politične institucije.
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 478; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (381,04 KB)

57.
SISTEM INDIKATORJEV TEHNIČNO-TEHNOLOŠKIH RAZISKAV, INOVATIVNOSTI IN ZNANJA NA PRIMERU TRANZICIJSKEGA GOSPODARSTVA
Katja Rašič, 2015, doktorska disertacija

Opis: Povzetek Doktorska disertacija povezuje kazalnike bruto domačega proizvoda (BDP) s kazalniki kakovosti življenja. S kazalniki BDP se osredotočamo na uspešnost gospodarskih družb in gospodarsko rast. S kazalniki kakovosti življenja se osredotočamo na ekonomski, neekonomski in okoljski vidik kakovosti življenja, ki jih BDP ne zajema. BDP daje premalo celovite podlage za odločanje. Zasnujemo zato nov model indikatorjev, uporabnih za celovitejše merjenje kakovosti življenja in zato za spodbujanje inovativnosti, tehnično-tehnoloških raziskav in znanja za bolj smiselno gospodarsko rast (ki ne uničuje naravnih pogojev za življenje ljudi in drugih delov narave) v tranzicijski državi, npr. Republiki Sloveniji (RS). To je izviren model tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti in znanja za gospodarsko rast kot podlago kakovosti življenja S-TTRIK (Sistem tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti in znanja). Podpira kakovost življenja, ne le BDP. Ugotovili smo, kako se dajo meriti vplivi in povezave med področjem inovativnosti kot lastnosti in invencijsko-inovacijskega-difuzijskega procesa, tehnično-tehnoloških raziskav ter tehnično-tehnološkega znanja na gospodarsko rast tranzicijskega gospodarstva, npr. slovenskega, za namen dosegati boljšo kakovost življenja. Empirični prispevek raziskave konceptualizira in statistično preverja sekundarne statistične podatke za RS med letoma 1990 in 2011 na makroekonomski ravni s pomočjo korelacijske in regresijske analize. Konceptualiziramo in statistično preverjamo zasnovane spremenljivke, ki se nanašajo na kakovost življenja in uspešnost gospodarskih družb, na vzorcu 288 gospodarskih družb na mikroekonomski ravni s pomočjo faktorske, korelacijske in regresijske analize. Na makroekonomski ravni RS ugotavljamo, da tehnično-tehnološke raziskave, inovativnost in znanje, na podlagi katerih naj bi država tvorila dinamično ter konkurenčno gospodarstvo, z večjim ekonomskim znanjem, izobraženostjo in inovativnostjo, statistično značilno vplivajo na gospodarsko rast tranzicijskega gospodarstva RS. Tehnično-tehnološke raziskave pozitivno vplivajo na kakovost življenja. Ne izkaže se neposredni vpliv znanja in inovativnosti na kakovost življenja. Gospodarska rast je osnova za boljšo kakovost življenja, kar potrjujemo s preverjeno hipotezo na makroekonomski ravni RS. Tehnično-tehnološke raziskave in inovativnost statistično značilno vplivajo na uspešnost gospodarskih družb RS. Neposredni vpliv znanja na uspešnost gospodarskih družb se le delno pokaže. Na kakovost življenja (ekonomski, neekonomski in okoljski vidik) statistično značilno vplivata le inovativnost (inovativni procesi oziroma storitve ter trženje inovativnih procesov oziroma storitev) in znanje (vzpostavitev sodelovanja med gospodarskimi družbami, instituti in univerzami). Uspešnost gospodarskih družb podpirajo ekonomski, neekonomski in okoljski vidiki kakovosti življenja. V skladu s prednostnimi nalogami iz strategije Evropa 2020, smo BDP dopolnili z indikatorji oziroma kazalniki, od katerih je odvisna kakovost življenja, to so: okoljski vidik, socialno-družbeno okolje, gospodarstvo, tehnično-tehnološke raziskave, inovativnost in znanje. Zasnovani nov model S-TTRIK na podlagi izsledkov korelacijske in regresijske analize tvori nov sistem indikatorjev kakovosti življenja; zajema spremenljivke tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti in znanja ter indikatorjev gospodarske rasti na mikroekonomski in makroekonomski ravni. Model povezuje različne vsebine in poglede na področju tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti, znanja, gospodarske rasti in kakovosti življenja, kolikor mogoče raznoliko, vendar strnjeno, ter pojasnjuje, katero izmed proučevanih področij tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti in znanja ima največji vpliv na kakovosti življenja ter na gospodarsko rast.
Ključne besede: Ključne besede: gospodarska rast, inovativnost, kakovost življenja, tehnično-tehnološke raziskave, uspešnost gospodarskih družb, znanje.
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 908; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (5,34 MB)

58.
VPLIV EKONOMSKEGA SISTEMA NA DOLGOROČNI GOSPODARSKI RAZVOJ MADŽARSKE
Ana Vrečer, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava področje in značilnosti dveh ekonomskih sistemov: komunizma ter kapitalizma. Prikazan je vpliv obeh sistemov na gospodarsko rast in gospodarski razvoj države, poudarjena pa je tudi razlika med gospodarsko rastjo in razvojem ter njun vpliv na blaginjo in življenjski standard njenih prebivalcev. Glavne značilnosti komunizma so državna oz. družbena lastnina in nadzor nad proizvodnimi faktorji, zasebne lastnine ni, gospodarstvo je zaprto in plansko, tržni mehanizmi pa so odpravljeni. Kapitalizem na drugi strani zagovarja zasebno lastnino, tržno gospodarstvo in mednarodno menjavo. Ker je meja med ekonomijo in politiko tanka, se v delu dotaknemo tudi avtoritarne in demokratične politične ureditve: prve v povezavi s komunizmom, druge pa s kapitalizmom. Izbrana država je Madžarska, za katero je podana analiza naslednjih makroekonomskih kazalnikov: BDP, BDP/prebivalca, stopnja brezposelnosti, industrijska aktivnost, stopnja investicij, vrednost zunanje trgovine in indeks HDI. Država je do leta 1989 imela komunistični ekonomski sistem, nato pa so v obdobju tranzicije sprejeli kapitalizem. Analiza kazalnikov pokaže, da ima kapitalizem več pozitivnih vplivov na dolgoročni gospodarski razvoj Madžarske kakor komunizem. Kazalniki so v obdobju kapitalizma na bistveno višji stopnji, kot so bili v obdobju pred letom 1989.
Ključne besede: Gospodarska rast, gospodarski razvoj, komunizem, kapitalizem, avtokracija, demokracija, makroekonomski kazalniki Madžarske, indeks HDI.
Objavljeno: 29.05.2015; Ogledov: 1340; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

59.
VPLIV TEHNOLOŠKIH SPREMEMB NA GLOBALIZACIJO
Nives Mohar, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Vpliv tehnoloških dejavnikov na globalizacijo« zajema dve večji področji ekonomske teorije – tehnologijo in globalizacijo. Namen magistrskega dela je analizirati odnose med tehnološkimi spremembami, gospodarsko rastjo in globaliziranostjo držav. Teoretični del smo razdelili na obravnavo tehnologije in globalizacije. Najprej smo predstavili pojme, ki se navezujejo na tehnologijo, nato smo prikazali mesto tehnologije skozi zgodovino ekonomske teorije in predstavili tehnološke teorije mednarodne menjave. Na koncu poglavja smo nekaj besed namenili industrijski revoluciji in prikazali tehnologijo v vlogi pogajalca mednarodne vpetosti. Nadaljevanje teoretičnega dela zajema predstavitev globalizacije, njene značilnosti, faze in gonilne sile. Posebej smo se osredotočili na tehnološke dejavnike globalizacije, med katere uvrščamo tehnološki napredek, izboljšave v transportu in napredek na področju informacijsko-komunikacije tehnologije. Nikakor pa nismo pozabili na prikaz prednosti in pasti globalizacije, dotaknili pa smo se tudi večne dileme ali je globalizacija gonilo rasti. V zadnjem delu smo proučevali odnos med tehnološko pripravljenostjo, inovacijami, globalizacijo in gospodarsko rastjo. V podrobnejšo analizo smo zajeli naslednje države: Avstrijo, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko in Slovenijo. S pomočjo analize globalnega indeksa konkurenčnosti, indeksa globalizacije KOF in gibanja bruto družbenega proizvoda smo poskušali ugotoviti ali dostopnost najnovejših tehnologij vpliva na gospodarski razvoj kakor tudi povečuje globaliziranost države. Prav tako smo proučevali inovativnost izbranih držav. Pred sklepnimi ugotovitvami pa smo predstaviti tudi položaj Slovenije med izbranimi državami na lestvici indeksa globalne konkurenčnosti in indeksa KOF globalizacije. Intenzivne in hitre tehnološke spremembe ter spremenjeni pogoji mednarodne menjave (cenejši in hitrejši transport in informacije) vplivajo oz. povzročajo spremembe na področju mednarodne menjave, mednarodnega poslovanja in vloge države v procesu globalizacije.
Ključne besede: Tehnologija, tehnološke spremembe, tehnološki napredek, inovacije, industrijska revolucija, globalizacija, informacijsko-komunikacijska tehnologija, izboljšave v transportu, gospodarska rast, bruto družbeni proizvod, globalni indeks konkurenčnosti, indeks globalizacije KOF.
Objavljeno: 21.08.2015; Ogledov: 1036; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (7,98 MB)

60.
IZZIVI IN PRILOŽNOSTI VSTOPA SLOVENSKIH PODJETIJ NA NOVE DINAMIČNE TRGE
Alen Borošak, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali značilnosti držav v razvoju, ki veljajo za eno izmed pomembnejših obravnavanih področij svetovnega ekonomskega prostora. Kljub dejstvu, da so bile pred dobrim desetletjem vse niti dogajanj na svetovnem gospodarskem in finančnem prostoru v rokah razvitih držav zahodnega sveta, so države v razvoju, kljub nezadostni stopnji razvoja njihovega ekonomskega, političnega in sociokulturnega okolja, sledile svoji viziji na poti industrializacije gospodarstva in tako pišejo zanimivo zgodbo o doseganju ekonomskega napredka. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili ekonomske razsežnosti globalizacije, ki je s pomočjo tehnološkega napredka in odpravo ekonomskih, logističnih in predvsem miselnih ovir spremenila svet v eno veliko ploskev. Globalizacije, katere glavna vodila so liberalizacija mednarodne trgovine, tehnološki napredek držav in razvoj informacijske tehnologije, je nemogoče opisati z eno samo definicijo, zato smo ta pojem opredelili s pomočjo razlag posameznih avtorjev. V drugem delu magistrskega dela smo se osredotočili na države v razvoju in njihove ekonomske razsežnosti. Podrobneje smo analizirali posamezne države iz skupine NEXT 11 in opredelili značilnosti njihovega makro, poslovnega in investicijskega okolja ter tako dobili konkreten vpogled v značilnosti njihovih gospodarstev. Kljub spoznanju, da omenjene države posedujejo ogromen potencial za doseganje odmevnega gospodarskega napredka, se vsaka izmed njih nahaja na različni stopnji ekonomskega in socialnega razvoja, kar med drugim predstavlja izzive na področju doseganja višje stopnje makroekonomske in sociokulturne stabilnosti. Analizirane države smo med drugim primerjali s skupino držav BRIC in ugotovili, da sta si skupini držav v določenih makrosegmentih podobni bolj, v drugih manj, a kljub temu obe posedujeta neprecenljiv potencial za trajnostni razvoj. Nadalje smo v tretjem delu opredelili najpomembnejše trgovinske partnerje posameznih držav iz skupine NEXT 11 in blagovne skupine, ki se pojavljajo na njihovi izvozni oziroma uvozni strani. Prišli smo do spoznanja, da ZDA in Kitajska, ob kontinentalnih sosedih, za večino držav predstavljata najpomembnejšega partnerja na področju blagovne menjave. Najpomembnejši proizvodi, ki so predmet blagovne menjave, so predvsem elektronska oprema in visokotehnološki proizvodi, viri energije, med katerimi izstopa nafta, in posamezne surovine ter ostale manj kompleksne blagovne skupine. V zadnjem delu smo analizirali gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in državami iz skupine NEXT 11 in ugotovili, da je obseg blagovne menjave Slovenije s posameznimi državami, z izjemo Turčije in Južne Koreje, na nezavidljivem nivoju. To dejstvo naroča slovenski diplomaciji, predvsem pa slovenskim podjetjem, večje osredotočenje na značilnosti posameznih držav iz omenjene skupine.
Ključne besede: Globalizacija, države v razvoju, gospodarska rast, ekonomski razvoj, NEXT 11, BRIC, makro segmenti, poslovno okolje, blagovna menjava, trgovski partner.
Objavljeno: 21.08.2015; Ogledov: 648; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici